5.1 C
Ljubljana
torek, 23 aprila, 2024

Jaklič in Henigman morata Vzajemni plačati 360.000 evrov

Vzajemna je dobila eno od sodnih bitk zoper nekdanja člana njene uprave Marka Jakliča in Franca Henigmana, ki ji bosta morala plačati dobrih 360.000 evrov, poroča Delo. Višje sodišče je namreč potrdilo sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča v zvezi z negospodarnim sodelovanjem Vzajemne z družbo Maat.

Jaklič in Henigman bosta morala plačati 360.043 evrov z zamudnimi obrestmi ter pritožbene stroške in stroške revizijskega postopka v znesku 12.686 evrov zaradi negospodarnega sodelovanja Vzajemne z zdaj že izbrisano družbo Maat. Ta je bil v večinski lasti kirurga Boruta Geršaka, nekdanjega predstojnika kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v ljubljanskem UKC, danes pa lastnika podjetja Nisteri.

Podjetje Maat je z Vzajemno leta 2004, ko je bil predsednik uprave Marko Jaklič, sklenilo pogodbo o izvajanju storitve drugo mnenje. Za to mu je zavarovalnica namenjala 42.560 evrov na mesec. V dveh letih so Maatu plačali 938.000 evrov, mnenj pa je bilo izdelanih precej manj od predvidenih: leta 2005 denimo 111, leto pozneje pa 47.

Služba notranje revizije Vzajemne je nato ugotovila, da storitev v dogovorjenem obsegu ni bila potrebna in da je na zavarovalnici zato nastala nepopravljiva škoda. Revizijski pregled, ki se je nanašal na obdobje od januarja 2004 do decembra 2006, je še pokazal, da je bila Vzajemna pri poslovanju z Maatom izpostavljena finančnim, operativnim tveganjem in tveganju izgube ugleda.

Sledila je tožba, v kateri so v Vzajemni ocenili, da so bili celotni stroški leta 2006 izdelanih 47 mnenj za kar 483.000 evrov nižji od zneska, ki so ga plačali družbi Maat.

Okrožno sodišče v Ljubljani je junija 2013 presodilo, da plačevanje računov, ki večkrat presegajo vrednost danih storitev, ne ustreza ravnanju v dobro družbe in pravilom poslovodne stroke. Po sodni odločitvi bi morala Jaklič in Henigman plačati 360.000 evrov, a je višje sodišče po njuni pritožbi septembra leta 2015 menilo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno presojalo zastaranje.

Proti tej odločitvi je Vzajemna sprožila revizijo in bila uspešna. Vrhovni sodniki so sodbo višjega sodišča vrnili v novo sojenje, ki je bilo končano septembra letos. Tokrat so višji sodniki potrdili prvostopenjsko sodbo oziroma zavrnili Jakličevo in Henigmanovo pritožbo, poroča Delo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine