V začetku februarja so italijanski preiskovalni organi zakjučili operacijo »Fuel Discount«, ki se je nanašala nezakonito preprodajo goriva v vrednosti 400 milijonov evrov in z njo povezano davčno utajo v višini 100 milijonov evrov. Največ goriva, vključenega v kriminalne posle, je prišlo iz Slovenije, in sicer iz Petrola. Trinajst oseb je bilo pridežanih, preiskovalci so odkrili, da so bili nezakoniti posli povezani z Camorro, mafijsko kriminalno združbo. Gorivo, kupljeno v Petrolu, je bilo odpeljano v Italijo z lažnimi deklaracijami, uradno z namenom tranzicije do Malte, v resnici pa preprodano naprej v Italiji po diskontnih cenah, brez plačila DDV, preko fiktivnih faktur in fabriciranja bilanc vpletenih podjetij. Posli so potekali prek družbe Max Petrolli, enosebne družbe, ustanovljene leta 2016 s strani družine DiChiesa, kjer je edina lastnica in direktorica Virginia DiChiesa, stara 26 let. Njen oče, Sergio DeSilvestri, je bil leta 2015 aretiran ravno zaradi malverzacij z nafto in neplačevanja davkov v podjetju Europetroli. Kar pa očitno ni oviralo Petrola, da ne bi sklepal nenavadnih poslov z omenjeno družbo.
Prav iz Petrola je namreč prihajalo na italijanski trg največ goriva. Še več, Max Petroli je distribucijo goriva po italiji organiziral celo s Petrolovimi cisternami. Čeprav Petrol ni bil direktna tarča preiskave italijanskih organov, pa je moč sklepati, da je bivša uprava Petrola na čelu s Tomažem Berločnikom za te mafijske povezave vsekakor morala vedeti. Obseg posla, ki ga je Petrol delal s kriminalno združbo, je bil namreč bistveno prevelik, da uprava ne bi vedela zanj. Kot so nam razložili poznavalci, ima vsako večje podjetje izdelane protokole preverjanja ključnih kupcev, ki so namenjeni prav temu, da bi se izognili takšnim situacijam. Na področju goriv so protokoli KYC (»know your customer« še posebej pomembni, namenjeni pa so zaščiti ugleda podjetja pred potencialnimi prevarami in kriminalnimi dejanji. Zato se poraja vprašanje, kdo iz Petrola je (bil) del organizirane kriminalne združbe, ki je preprodajala Petrolova goriva.
Izgovor bivše uprave Petrola, češ da niso bili seznanjeni s tem, kam je gorivo iz Petrola romalo, je seveda nerealen. O tem, da je Petrol pod Berločnikom zašel v mafijske posle, je morala biti obveščena tudi politika. Drugače si težko razlagamo nenaden odstop celotne uprave. Bi si pa javnost zagotovo zaslužila, da bi bila o pravih vzrokih za Berločnikov odhod obveščena. To, da se podjetje, kot je Petrol, ki je še vedno v delni lasti države, ukvarja z mafijsko preprodajo goriva, je škandal brez primere. Medijski molk o tem pa kaže na to, da so bile provizije iz mafijkih poslov dovolj visoke, da so zaprle usta tako vladajoči politiki kot režimskim medijem.
