Piše: G. B.
V novi številki Demokracije vabljeni k branju zanimivih vsebin. Pišemo predvsem o nekdanji ministrici in sedaj spet poslanki Alenki Bratušek, nekdaj »kraljici aneksov« in »aferi na dveh nogah«, danes pa jo mnogi primerjajo z lisico, ki čuva kurnik. Pišemo o aferi Litijska in njenih posledicah, pa tudi o prvih ukrepih Janševe vlade. Pa tudi o tem, kako je opozicija v parlamentu glede preiskovalnih komisij sabotirala samo sebe. Z Demokracijo boste vedeli več.
Od sumov vplivanja na kadrovanje in razpise do javno izraženih očitkov o milijonskem odtekanju denarja pri številnih infrastrukturnih projektih, tudi pri Drugem tiru – vzorec, ki se je ponavljal in sproža resna vprašanja o integriteti, transparentnosti in delovanju sistema tranzicijske levice v Sloveniji. Izraz »afera na dveh nogah« ni nov in ni bil izrečen naključno. Izraz je bil za Alenko Bratušek, takratno ministrico za infrastrukturo v vladi Marjana Šarca, po dostopnih virih prvič uporabljen leta 2019. Šlo je za politično oznako oziroma vrednostno sodbo, ki se je nanašala na starejše afere, med drugim tudi na primer Katarine Kresal. Že takrat so ji očitali sistematično vplivanje na kadrovanja v ključnih podjetjih in institucijah, kot so Eles, SODO in Direkcija za infrastrukturo, ter popuščanje gradbenim lobijem pri konkretnih razpisih za most čez Glinščico in predor pod Karavankami. V naslednjih obdobjih se je ta izraz ponovno pojavljal, saj so se stare kritike združile z novimi obtožbami, ki prihajajo tudi iz vrst nekdanjih koalicijskih sodelavcev in so sprožile vprašanja o zaupanju v infrastrukturni sektor. V vmesnem času se je Bratuškove prijel tudi vzdevek »kraljica aneksov«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Prvi vidni ukrepi nove Janševe vlade
Po obdobju institucionalne stagnacije, gospodarske negotovosti in neracionalnega trošenja javnega denarja prevzem oblasti s strani nove vladne ekipe pod vodstvom Janeza Janše prinaša nujno potreben zasuk k stabilnosti, razvoju in vsesplošni normalizaciji. Izkušnje iz preteklih kriznih obdobij jasno kažejo, da ta politična opcija ne izgublja dragocenega časa s praznimi obljubami ali dolgotrajnimi analizami, temveč nemudoma poprime za delo. Prvi ključni ukrepi, ki so jih ministrstva in vladne službe sprejeli v prvem mesecu mandata ter prvih dneh julija, so natančno strukturirani, operativno odločni in usmerjeni v takojšnje reševanje najbolj perečih težav slovenskih državljanov in gospodarstva. V ospredju začetnega delovanja nove koalicije so poprava preteklih ideoloških krivic, korenit zunanjepolitični preobrat z dvigom obrambnih izdatkov, celovita debirokratizacija javnega aparata, davčna reforma z interventno zakonodajo ter nujna stabilizacija kritičnih točk v zdravstvu in dolgoročni demografski oskrbi.
Nasprotovanja vladi, kot jih še ni bilo, ter vloga medijev
Medijska neuravnoteženost je v naši državi še vedno jasno razvidna. Zakaj na nacionalnih medijih slišimo in vidimo predvsem nasprotovanja napovedanim ukrepom sedanje vlade in manj drugačnih stališč, kot sta jih izrazila Miro Cerar in Tone Rop? Zakaj na mediju, ki ga plačujemo vsi, še vedno niso sposobni zagotoviti stalnega in uravnoteženega poročanja, kaj šele poglobljenih analiz o tem, kaj so nam v resnici prinesli ukrepi vlade Roberta Goloba, ki bi želel biti premier več mandatov? Ali so res kaj spremenili v sistemu zdravstva s svojimi popravki zakonov in z novimi zakoni? Kje to čutimo pacienti? Ali na področju zdravstva ne potrebujemo resnih rezov, tako v organizaciji, vodenju in nagrajevanju kot v financiranju tega dela javnega sistema? Kaj nam je, ob svojem hvaljenju, prinesla zdaj že »preminula« Golobova vlada?! Golob je začel kar se da agresivno in je vse, ki smo kljub težavam sodelovali pri ukrepih vlade v času covida, skupaj z Janšo imenoval za fašiste!
Intervjuja: Romana Tomc in prof. dr. Boštjan M. Turk
»Naše vrednote ostajajo enake: svoboda posameznika, odgovornost, socialno-tržno gospodarstvo, subsidiarnost, demokracija, vladavina prava ter spoštovanje človekovega dostojanstva, družine in skupnosti. Spreminja pa se zavedanje glede prioritet. Danes veliko več pozornosti namenjamo konkurenčnosti evropskega gospodarstva, močni industriji, varnim mejam, cenovno dostopni energiji, umetni inteligenci in zmanjšanju birokracije,« pravi evropska poslanka Romana Tomc. In dodaja v intervjuju: »Ne, EPP ne spreminja svojih vrednot. Da, EPP spreminja odgovore na nove izzive.«
Prof. dr. Boštjan M. Turk pa je v intervjuju komentiral aktualno politično dogajanje. »Incident, ko je Luka Mesec iz ozadja signaliziral kolegici, naj ne glasuje, je zgovoren primer arogance oz. dvojnih meril Levice. To ni napaka, ampak odraz mentalitete; Levica meni, da ji pripada dirigentska palica tudi v opoziciji. Kaže na paniko in izgubo stika z realnostjo. Levica, ki je nekoč govorila o demokraciji, zdaj odločitve članov poslanske skupine očitno dirigira iz ozadja. A levica in Levica sta prav prvaka v dvoličnosti: govoriti eno, misliti drugo, delati tretje.«
Opozicija sabotirala sama sebe
Opozicija je konec junija sama zrušila lastno preiskavo. Ko bi moral državni zbor na izredni seji sprejeti dnevni red, opozicijskih poslancev preprosto ni bilo (dva sta bila prisotna, a nista glasovala). Niso glasovali oziroma so bili odsotni: Matjaž Han (SD), Robert Golob (Svoboda), Vinko Logaj (Svoboda), Borut Sajovic (Svoboda), Janja Sluga (Svoboda) in Tina Brecelj (Levica). Z zavrnitvijo dnevnega reda se je izredna seja državnega zbora bliskovito končala. Za dnevni red, na katerem bi odločali o ustanovitvi dveh preiskovalnih komisij (ki ju je zahtevala opozicija), je glasovalo 34 poslancev, proti pa 38.
Afera Litijska – simbol Golobove vlade
Ko je Golobova vlada konec decembra 2023 sprejela odločitev o nakupu in plačilu poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani za potrebe sodstva, je bila uradna razlaga: sodišča že vrsto let delujejo v prostorsko neustreznih razmerah, država pa je dobila priložnost, da z nakupom lastnih prostorov težavo reši dolgoročno. Le nekaj tednov pozneje se je izkazalo, da odločitev odpira bistveno več vprašanj, kot ponuja odgovorov. Plačali so okoli 7,7 milijona evrov, nato se je sprožila ena izmed največjih političnih afer zadnjih let, ki je odnesla pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, povzročila pretrese v Socialnih demokratih, sprožila številne revizije in kazenske postopke ter postala predmet preiskav več državnih institucij. Kljub temu so najbolj odgovorni ostali varni pred pregonom.
Konec Golobove ere v policiji: Muženič na stranski tir
Najnovejše kadrovske spremembe v slovenski policiji vključujejo več pomembnih premestitev v vrhu Generalne policijske uprave. Premiki so se začeli po parlamentarnih volitvah in imenovanju nove vlade. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije je bil 4. junija imenovan Danijel Lorbek. Pred tem je policijo vodil Damjan Petrič, izbor Roberta Goloba; na to mesto je bil na predlog takratnega ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja imenovan oktobra 2025, po odstopu januarja 2025 pa je vodil policijo kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja. Novi vodja slovenske policije Danijel Lorbek je junija izvedel več ključnih kadrovskih sprememb. Golobov zaupnik Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je bil premaknjen na mesto policijskega svetnika na Policijski akademiji. Muženič je sicer sam zaprosil za premestitev in odstopil s položaja direktorja NPU.
V novi Demokraciji vabljeni k branju številnih poglobljenih kolumn naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Gašper Blažič, Lea Kalc Furlanič, Vida Kocjan, Jože Biščak, Franci Kindlhofer, Stane Granda, Matevž Tomšič, Miro Petek in Štefan Šumah.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
