»Poslanci zame niso prioriteta,« je Dejan Židan po izvolitvi za šefa DZ v Odmevih Rosviti Pesek napovedal, da se bo ukvarjal s privilegiji čistilk, natakarjev in varnostnikov v državnem zboru in ne s pravicami predstavnikov ljudstva, ki jih vodi, kar je nekaj časa počel Matej Tonin. Ta presunljiv program sindikalnega voditelja čistilk in natakarjev v DZ je Židan razkril, ko zanj kot novega šefa DZ niso volili niti vsi poslanci, ki so ga s podpisi predlagali.
Če bi svoje poslanstvo Robina Hooda, ki skrbi za uboge in revne čistilke in ne za privilegirane poslance, razkril prej, bi morebiti dobil še kak glas več iz Levice Luke Meseca, ki slovi po ideologiji mož v pajkicah iz filmske upodobitve omenjenega junaka iz gozdov. A je zamudil. Glasovanje je mimo.
Jelinčič: “V koaliciji imajo svoje špile”
Predsednik DZ Dejan Židan (SD) Foto: DZ/Borut PeršoljaS podpisi je Židana za svojega šefa predlagalo 52 poslancev, tajno jih je bilo zanj 49. Trije več od 46, kar je bil minimum. Židan je takoj povedal, da ne bo iskal, kdo ga ni podprl in veliki mediji, ki so teden prej z najboljšimi novinarji in mastnimi črkami razkrivali, od kod z desne je prišel 55 glas za Marjana Šarca, so nenadoma poslušno obmolknili in nič ne preverjajo, kdo je bolj na levi prelomil podpisan sporazum. Ob 52 poslancih šestih strank, ki prevzemajo oblast v državi (LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB, DeSUS) je podporo Židanu napovedal celo nepredvidljivi šef nacionalistov Zmago Jelinčič. Ko sem ga danes (v soboto) vprašal, ali so Židana res vsi štirje podprli, je dejal: “Res je, smo.” O nenavadnem rezultatu, ko bi Židan, če bi dobil štiri glasove manj, celo padel, pa je Jelinčič dodal: “To imajo v tej koaliciji svoje špile. Ves čas sem opozarjal, da bo sranje s to Levico.”
Rosvita Pesek se Židanu, ko se je razglasil za sindikalnega voditelja natakarjev, čistilk in varnostnikov, ni glasno začudila. Bi bilo nevarno, ker bi spet priletelo kritično pismo čez TV Slovenija, Ilinka Todorovska bi jo obtožila, da vodenje ni bilo dovolj spravno, pogovor pa ne le o temah, kjer v skupnosti ni sporov, direktor Igor Kadunc pa bi se v svoji pisarni z Židanom dogovarjal, kako popraviti to najnovejšo profesionalno napako javne televizije. Kot se je zadnji teden s šefom Zveze borcev Titom Turnškom, kaj storiti po napačnem intervjuju Jožeta Možine z Jožetom Dežmanom o povojnih množičnih partizanskih pobojih ujetnikov. A voditeljica je imela tehten razlog, da je nekoliko le dvignila obrv. Židan ji je pred tem povedal, da lovljenje medijske pozornosti na račun drugih ni sprejemljivo. Po tem pa je Židan – kot je značilno za spretne politike – storil natančno tisto, kar je obsodil in to na račun Mateja Tonina, ker se je ta pred tem pogovarjal, ali bi bilo treba kaj spremeniti pri plačilih poslancem.
Židanov razlog je Mesec
Židanu ni “zdrsnilo” brez razlogov. Podpisal je pač dogovor z Levico Luke Meseca, da bodo nekoliko goljufali. Tonin pa jim je povzročil težave, ker je goljufijo mož v pajkicah razkril z opozorili, da ni logično, da bo Levica podpirala vlado in soodločala o njeni politiki, hkrati pa bi bila opozicija tej vladi in bi izvajala nadzor nad njo. To goljufanje, za katero so se vladajoči čisto transparentno dogovorili, na katero je opozoril Tonin, ni majhno in nepomembno. Opozicija ima v parlamentu zagotovljeno pomembno vlogo. Razlog za to je totalitarna preteklosti, ki je v Evropi povzročila strašne posledice s fašizmom, nacizmom in socialističnimi totalitarnimi sistemi, ki so opozicijo ukinjali. V DZ je opoziciji zagotovljeno, da vodi komisiji za nadzor proračuna in za nadzor javnih financ in da ima v obeh tudi večino. Dogovor šestih strank, da bo njihova Levica hkrati njihova opozicija, bi opoziciji odvzel večino pri nadzoru v obeh komisijah. Tonin je zato javno opozoril, da takšna hibridnost ne gre.. Podprli so ga pravniki, zakonodajno pravna služba DZ in vsaj prvi dogovori kažejo, da – tudi zaradi razumnosti LMŠ Marjana Šarca – pri tej zlorabi oblasti vladajoči ne bodo vztrajali. Levica Luke Meseca se je odzvala tako, da je udarila po Toninu, da se zavzema za privilegije poslancev, ker je čez počitnice s šefi poslanskih skupin pogovarjal tudi, kako popraviti ureditev plač poslancev, nadomestil in pavšalov. To dogovarjanje Levice ni zmotilo, ko se je dogajalo, problematično je postalo, ko se je šesterček odločil, da se bodo naglo (še pred septembrom) znebil Tonina z vrha DZ, ker se ni strinjal, da je vladni partner Levica hkrati opozicija svoji vladi.
Kdo skrbi za zatirane v DZ
Tonin ni mogel sam spremeniti sistema plač in nadomestil poslancem. To lahko stori le večina v DZ. Tista, katere del je tudi Levica. Protestirali so torej iz Levice, ko so udarjali čez Tonina, proti sebi. In pri tej tovariški samokritiki se jim je, ko je bil izvoljen, pridružil tudi Dejan Židan, ko je napovedal, da bo njegov fokus poslej pri natakarjih in čistilkah. Pokesal se je in obrnil v pravo smer, bi lahko rekli v šali. A parlament ni šala in dobro za državo bi bilo, da se Židan čimprej iz lune vrne nazaj na zemljo in se začne ukvarjati s tistimi, katerih vodja je. To so poslanci in ne natakarji in čistilke.
Urejanje služb pa naj prepusti generalnemu sekretarju ali sekretarki, ki za to dobiva plačo. No, jo bo dobival, ko bodo vladajoči koga predlagali, kar doslej še niso, ker raje mučijo sami sebe in skupnost z javnim licitiranjem uboštva uslužbencev državnega zbora, ki jih ti isti možje v pajkicah zatirajo.
