4 C
Ljubljana
sreda, 21 aprila, 2021

Patologija sodobne (slovenske) družbe

Ko razmišljamo o tragični človekovi usodi, zaznamovani z neštetimi nesrečami, boleznimi, krivicami, zločini, si neštetokrat zastavljamo vprašanje, od kod zlo? Če pogledamo okoli sebe, ga vidimo povsod: v družinah, podjetjih, ustanovah, v individualnih usodah. Izhaja iz napačnih prepričanj, zablod, krivičnih obdolžitev. Svoje korenine ima v človekovi naravi, v družbenih sistemih in političnih strukturah. Obstaja na različnih nivojih človekove eksistence.

 

Fenomenologijo zla opazimo najprej na individualnem nivoju, kjer posamezniki negativno vplivajo najprej na sebe, kar seveda prepozno spoznajo, potem pa še na svojo okolico, svojce, družino, državno ureditev. Kot primer nam kruta realnost vsiljuje patologijo naših pomladnih strank in njihovih voditeljev, katerih bistvo je patogena osebnostna struktura, nabita z egoizmom, samozadostnostjo in izključevalnostjo vseh, ki bi jih lahko ogrožali. Tako je Zidanšek izključil Podobnika, Žerjav Kanglerja, Milka pa Janšo. Kot razlog navaja samo neko splošno destruktivnost, ne pa enega samega konkretnega razloga, ki bi opravičeval njeno sovraštvo. Ta dosega tako bizarno demonizacijo, da je bila zanjo že predlagana napotnica za eksorcista, a ona še kar naprej zganja svojo paranoično gonjo proti njemu in s tem onemogoča združene napore pomladnih strank za prevzem oblasti. Kaj mu sploh očita? To kar je rekel, je popolnoma opravičeno. Ne bi bilo prav, če ji tega ne bi rekel (npr. v zvezi odpiranjem arhivov) pa tudi, če bi mu imela kaj očitati, kje je njeno odpuščanje, če že ravno razglaša krščanske vrednote? To je namreč nujen pogoj za približevanje Bogu. Ker pa vztraja v svoji trmoglavosti in samozadostnosti je naredila več škode kot vsi ateistični komunisti in marksistični leninisti skupaj.

Če spremljamo korenine zla z vidika družbene patologije, vidimo, da dosežejo nivo družbenih procesov, katerih bistvo je sprevržena mentaliteta ljudi, ki niso več sposobni realno dojemati družbene stvarnosti. Gre za neprestano ponavljanje laži, ki sčasoma postane resnica. Gre za določene skupine, ki si nasilno prisvojijo oblast in naprtijo vsa hudodelstva na druge, v resnici pa jih zagrešijo sami . Pri nas že dolga leta dela škodo pojav, značilen samo za Slovenijo; to je janšizem, prepričanje, da je vsega zla, ki se dogaja v naši družbi, kriv Janša. Če vprašate ljudi na ulici, v uradu, v trgovini, kjer koli, bo večina odgovorila, da je vsega kriv Janša. Druga plat tega pojava je antijanšizem, to je gonja političnih aktivistov v medijih, šolstvu, izobraževanju na osnovi negativne selekcije. To je značilna komunistična metodologija. A to še ni dovolj. Na dno komunističnega totalitarizma nas potiska še feminizem, čigar lovke se vedno bolj bohotijo po vseh porah družbenega življenja, nadgrajene s strupeno LGTB ideologijo, kjer ni več ženske, ampak le nekakšna moškinja, moški pa postaja njen bledi odsev ne glede na biološko, psihološko in duhovno raznolikost, saj eden drugega dopolnjujeta pri uresničevanju vsak svojega poslanstva. Tovrstno zlo kakor tudi njegov izvor je pred kratkim razkrinkal Roman Vodeb v svoji knjigi z naslovom Prvi spol.

Tretji nivo globine zla pa je ideološki. Gre za gibanja marksističnega leninizma pod raznimi nazivi, oblikami in barvami, ki odpišejo Boga in človeka postavljajo na njegovo mesto. Kako to izgleda, poglejmo dežele, kjer se je zagrizel v narodovo bit. Med njimi je na žalost tudi Slovenija. Gre za fanatično privrženost neki abstraktni ideologiji, ki negira vso bogastvo raznolikosti naravnega reda in hoče izenačiti vse, kar biva. Tako ni več ne očeta ne matere, ne družine, ne narodove identitete. Pojavi se odločilen preobrat v sporazumevanju, nastopi tako imenovana inverzna komunikacija, kjer je črno belo, resnica je laž, zločin junaštvo, dobro pa zlo. Dogaja se to, o čemer so poročali že preroki iz prazgodovine: »Gorje njim, ki hudemu pravijo dobro, dobremu pa hudo, ki temo delajo za luč, luč pa za temo, ki grenko delajo za sladko, sladko pa za grenko« (Iz 5,20). S pripadniki te ideologije ni mogoče komunicirati, ker niso dovzetni za noben dokaz, nobeno evidenco, nobeno dejstvo, noben zakon, noben dialog ali dogovor. Spričo tega ni možna pri nas sprava, pa tudi ne očiščenje zgodovinskega spomina dokler bodo nasledniki in častilci strašnih zločincev proglašali zločin za junaštvo, genocid za narodov blagor, dokler bodo izdajstvo pripisovali žrtvam, kolaboracijo domobrancem namesto komunistom, dokler bo »neodvisno« sodstvo ščitilo hudodelce, obsojalo pa nedolžne …

Najgloblji izvor zla pa je na teološko-antropološki ravni, kjer se je začel upor proti Bogu. To se je zgodilo v Edenskem vrtu, ko je bil v Protoevangeliju (razgovor med kačo in Bogom) človeku obljubljen odrešenik. Nakazana je bila večna borba med dobrim in zlim, pri čemer bo končno zmagalo dobro. Človek je okusil zlo, ker je prekoračil božjo zapoved. Tako je spoznal smrt in trpljenje, pa tudi ranljivost razuma, ki je po eni strani veličasten, če upoštevamo razvoj znanosti in tehnike, po drugi strani pa katastrofalen, če upoštevamo zlo, ki izhaja iz njegovega razuma oz. iz napačnega dojemanja sveta in napačnih odločitev. Da človek dobi nazaj, kar je izgubil z izgonom iz raja ( večno blaženost in združitev z Bogom), nujno potrebuje odrešenika, ki ga je vedno zavračal v celotnem obdobju človeške zgodovine. Ni ubogal ne Mojzesa ne prerokov, zato se je učlovečil Bog sam, stopil na zemljo in oznanjal resnico trdovratnemu ljudstvu. Pa tudi njega niso poslušali, ampak so ga celo križali. Ker je neskončno usmiljen, je napovedal še drugi prihod. Takrat bo jok in stok, vik in krik, staro bo ukinil in naredil vse na novo. Preden se bo to zgodilo, bo še veliko gorja, nemira, razdeljenosti in hinavščine. Kot vse kaže, je zlo že vrojeno v človekovo naravo (izvirni greh) in neločljivi del človekove eksistence, sicer ne bi mogli prebrati tudi te-le napovedi: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se razplamtel! Mislite, da sem prišel prinašat mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost« (Lk12;46,51).

To je torej odgovor. Ljudem (kristjanom), ki jih je spridila sekularizacija, ostane za preživetje in da (p)ostanejo sol zemlje in luč sveta samo še ena možnost – vrnitev k svojim starim krščanskim vrednotam ne glede na besnenje levičarske falange.

Zadnje novice

Sorodne vsebine