Piše: dr. Andreja Valič Zver, zgodovinarka in publicistka
Ko so od 14. in vse tja do druge polovice 17. stoletja vojaki turškega imperija ogrožali današnje slovensko ozemlje, pobijali, plenili, požigali, posiljevali, zasužnjevali in potujčevali naše prednike, se je v slovensko zavest zasidral strah pred »napadalci z vzhoda«. Celo ljudske pesmi, pravljice in pripovedke opisujejo grozodejstva, ki jih je moral v tistih negotovih stoletjih občutiti in preživeti slovenski narod.
Zgodbe o »pasjeglavcih«, jurijih kozjakih in miklovih zalah, ki so bili kot janičarji in sužnji odgnani v središča Osmanskega cesarstva, so stoletja odzvanjale v slovenskih dušah. Zmage krščanske Evrope nad islamiziranimi turškimi vojščaki pri Lepantu 1571, pri Sisku 1593 in pri Dunaju 1683 so bile zato upravičeno visoko cenjene in opevane. A nihče, prav nihče od preživelih in potomcev napadenega naroda si ne bi mislil, da se bodo v začetku 21. stoletja mnogi Slovenke in Slovenci znova bali za svojo varnost in posest ter da nam bo spet pretila »nevarnost z vzhoda«.
Da ne boste porekli, da vam o zgodovinskih vzporednicah pripovedujem kar tako, na pamet in brez konteksta, naj vam postrežem z nekaj najnovejšimi skrb zbujajočimi dejstvi. Podatki Frontexa namreč kažejo na nevaren trend vnovičnega intenzivnega oživljanja migrantskih poti prek Zahodnega Balkana in nato prek slovenskega ozemlja naprej do obljubljenih ciljev v Zahodni Evropi. Po rekordnem številu ilegalnih migracij leta 2015 zaradi »willkommen kulture« je njihovo število nekaj let stagniralo, od leta 2019 pa znova skokovito narašča. V letu 2021 se je število ilegalnih migrantov podvojilo in naraslo na 61.735 nepovabljenih prišlekov. A številke za leto 2022 nas zmrazijo: samo v prvih osmih mesecih je prek Zahodnega Balkana več kot 86.000 ilegalnih migrantov prečkalo meje v smeri zahoda. Skoraj trikrat več kot leta 2021 in desetkrat več kot leta 2019!!! Med njimi je največ Sircev, Afganistancev in Turkov. So pa tudi Indijci, Burundijci, Maročani, Alžirci in drugi, za večino katerih bi težko trdili, da so v neposredni življenjski nevarnosti. Velik del ilegalnih migrantov se sedaj kar po zraku pripelje do Srbije, ki je sprostila vizumski režim in tako pravzaprav omogočila nebrzdan stampedo na sosednje države, celotno regijo in evropski prostor. Pa gre v tem primeru res le za ljudi, ki iščejo boljšo eksistenco in preživetje v krutem svetu? Vprašanje na mestu. A ob tem je neizpodbitno dejstvo, da hudodelske tihotapske združbe služijo mastne denarce s stisko ljudi.
Le skrajno naiven človek ob tem ne bi pomislil na ozadje tovrstnih »vdorov« in njihovo peklensko tempiranje v čas, ko se Evropa tako ali tako že zvija v krču neštetih težav, ki ogrožajo njen obstoj. Vojna v Ukrajini, energetska zima, težave v prehranski oskrbi in ogroženo kmetijstvo, napovedujoči se lakota in revščina, speče teroristične celice po evropskih državah in še in še.
Naj omenim, da so se pred nekaj dnevi v Budimpešti sešli madžarski, avstrijski in srbski predsednik. Orban, Nehammer in Vučić so opozorili, da je Zahodni Balkan tarča in glavna pot ilegalnih migrantov do zahodnoevropskih destinacij. Obljubili so si, da bodo svoje države maksimalno zavarovali na vse mogoče načine. Vučić je denimo obljubil, da bo do konca leta Srbija uskladila svojo vizumsko politiko s politiko EU. Morda bi temu celo ploskali, če ne bi poznali podatka, da je bilo samo v prvih sedmih mesecih leta 2022 v EU izdanih 480.000 dovoljenj za azil. Pred pandemijo covida-19 pa je bilo v celotnem letu 2019 izdanih skupaj 375.288 dovoljenj, največ v Nemčiji, Franciji in Španiji. Med dobitniki so bili najštevilčnejši Afganistanci, Sirici in Venezuelci. No, podatki za Avstrijo kažejo, da imajo ta čas okrog 70.000 prosilcev za azil iz Indije, Afganistana, Bangladeša in Pakistana.
Ob tem se vprašamo, zakaj je recimo na sestanku v Budimpešti umanjkala Slovenija. Kot da je kaj manj ogrožena od Avstrije. Ali pa morda bolje zavarovana? Hja, zaradi odstranjevanja žičnate ograje po volji Golobove vlade smo kvečjemu veliko bolj ranljivi. Vsakršna naivnost je povsem odveč in celo nevarna. Tolikšen pritisk ilegalnih migrantov na evropske države ni nikakršno naključje, pač pa odraz neusmiljene »realpolitik« in brutalne želje po spreminjanju svetovnega zemljevida, ki je po obdobju relativne otoplitve in koncu hladne vojne spet z vso silo izbruhnila na dan. A če kdo, imamo Slovenke in Slovenci v svojih pragenih zapisan samoohranitveni DNK, ki se zbudi vsakokrat, ko na naša vrata potrka nepovabljen in nezaželen »gost z vzhoda«. Z vsem potrebnim sočutjem do ljudi, ki so pomoči potrebni, kot na primer tisti iz Ukrajine, smo dolžni najprej poskrbeti za naša domača ognjišča in naše potomce.
