3.5 C
Ljubljana
nedelja, 17 maja, 2026

Ne Lenin, ampak Kristus!

Piše: Dr. Stane Granda

Ena najbolj znanih misli prvega češkoslovaškega predsednika, filozofa Tomáša G. Masaryka (1850–1937), glede ruskega komunizma označuje bistvo vladanja: ne naslajanje nad oblastjo, ampak služenje državljanom. Pa ne vsem enako. Za one, ki so bolj potrebni pomoči in zaščite, je treba bolj skrbeti kot pa za preostale. Naslov, ki nekatere iritira, sporoča še nekaj drugega. »Več imaš, več si dolžan prispevati za skupnost.« Skratka, oblast je zaradi človeka, ne obratno! Tudi kapital mu ni nadrejen!

Postulate humanistične demokracije velja izpostaviti ob menjavi vlade v Sloveniji. Dosedanjo, osamosvojitvi in demokraciji nasprotno opcijo, ki so ji smisel ropanje državljanov, korupcija, čaščenje totalitarizma, deljenje drobtin z bogatinove mize, zlorabljanje stisk onemoglih starostnikov in podobnih, bo zamenjala ona, ki izhaja iz vrednot osamosvojitve. Glede na to, da je kot taka četrta oziroma šesta (Peterle, Bajuk, 4-krat Janša), da socialne osamosvojitvene misli in ekonomije ni, velja posebno skrb nameniti njenemu odnosu do socialnega vprašanja. To bo odločalo o dolžini njenega vladanja pa tudi o možnosti, ob izpolnitvi osamosvojitvenega poslanstva, ponovitve mandata, ki je za slovensko prihodnost nujna. Prelom z oblastjo finančne oligarhije, ki jo utelešajo predsednica države Musarjeva, Golob in drugi ter svet korupcije Jankovića …, je predpogoj uspešnosti.

Slovenski narod ni izvoljen, poseben, ampak je član evropske skupnosti narodov, ki ima svoje posebnosti – ne samo v jeziku, ampak tudi v svetu vrednot, ki ga v mnogočem določajo. V zgodovini so se naši predniki radi predstavljali kot najbolj zvesti Habsburžanom, nato Jugoslavijam, le s slovenskim osamosvojitvenim državljanstvom imamo težave. Najbolj so nam vsiljevali uporništvo, ki naj bi bilo povezava med kmečkimi upori in partizanstvom. Oboje ima svojo (pretirano) vrednost, ni pa bistvo identitet. To smo delno prinesli s seboj ob naselitvi podalpskega prostora in jo potem nadgrajevali. Tudi s tujo pomočjo, od irskih menihov (sv. Modest) dalje. Bistvo je, da je zahodnoevropska, ne (še?) bizantinska. V zadnjih stoletjih sta nam jo na krščanski osnovi vtisnila Janez Evangelist Krek (1865–1917) in Andrej Gosar (1887–1970). Poudariti je, da ne gre za neka podalpska posebneža, ampak za evropsko formiranima rojaka. Sorodna, če ne enaka, sta si v odgovornosti narodne in državne skupnosti do vsakega državljana, da nobenemu sloju ne daje prednosti, da se ne strinja z medsebojnim izkoriščanjem. Bolj je nekdo nebogljen, večja je naša  obveznost do njega. Svetost življenja ima vsak posameznik.

Graditi je treba na intelektualnem, ne na uslužnostnem potencialu, ki vidi največji dosežek v svoji mali jadrnici na Jadranu.

Ob formiranju prihodnje četrte Janševe vlade izpostavljajo predvsem potrebe malih obrtnikov. Ker sam izhajam iz take družine, mi ta svet ni tuj. Gotovo mu je treba pomagati, ne gre pa od njega pričakovati rešitve prihodnosti. Ta je v uspešnem vključevanju v mednarodno delitev dela in produkciji z nadpovprečno dodano vrednostjo, ki jo maloštevilni narod zaradi svojih preživetvenih potreb nujno potrebuje. Graditi je treba na intelektualnem, ne na uslužnostnem potencialu, ki vidi največji dosežek v svoji mali jadrnici na Jadranu. Štamcar, Boscarol in še nekateri drugi nam dokazujejo, da tak potencial imamo, nima pa ustreznega vpliva. Poglavitni oviri sta premajhna slovenska samozavest in prevelika moč povprečnežev. Evropi in svetu nismo dali samo potice in kranjske klobase, ampak tudi marsikaj drugega. Tudi v samovladanju. Avstrijski občinski zakon iz leta 1849, ki je potem veljal do konca, je nastal na podlagi študija slovenske lokalne samouprave, župe oziroma soseske! Tako lahko vzpostavimo tudi družbeno-ekonomski sistem, ki ima slovenske posebnosti – kot ima avstrijski avstrijske in nemški nemške. Slovenija je lahko socialna ali pa je ni! Pri Slovencih je bila respektirana denarna gospoda, spoštovana in cenjena pa ona, ki je imela empatijo do sočloveka. Po odnosu do onega na dnu družbene lestvice se določata čast in cena posameznika, oblasti in družbe v celoti. To je slovenstvo, ne von Hayek.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine