Piše: dr. Andreja Valič Zver
V začetku letošnjega marca je tisti del Evrope, kjer spoštujemo evropske vrednote, ki v veliki meri temeljijo na krščanstvu, vznemiril plakat letošnjih poletnih olimpijskih iger. Pariški organizatorji so si namreč privoščili fiasko, ki ga je zakuhal neki italijanski »umetnik«. Zadeva je odmevala tudi v slovenskem prostoru. Povzeli so jo celo večinski mediji. In glej ga, šmenta, večinoma so se – kar je precej nenavadno − izognili klasičnemu pljuvanju in samo suho poročali, da »desni konservativci« spet kompliciramo. V kaj smo se zapičili tokrat?
No, ko obiščete Pariz kot turist, vas bo verjetno noga zanesla tudi v ogromen kompleks Les Invalides, ki je bila prva vojaška bolnišnica, zgrajena za ranjene francoske vojake v Napoleonovem času. Tudi to je bil eden od razlogov, da je Napoleon užival velik ugled med svojimi vojaki. Pripravljeni so mu bili slediti vse do bridkega konca na bojnem polju pri Waterlooju leta 1815. V sklopu kompleksa Les Invalides stoji tudi cerkev, v središču katere v svinčeni krsti počiva Napoleon. Kot je znano, je zadnja leta svojega razburljivega življenja preživel v izgnanstvu na otoku Sv. Helena sredi Atlantskega oceana. Na oni svet so mu leta 1821 verjetno pomagali nekateri od številnih sovražnikov. Čeprav so za raziskovalce preteklosti mnoga Napoleonova dejanja zelo sporna, je za glavnino francoskega zgodovinskega spomina vendarle ostal neustrašen vojskovodja in priljubljeni cesar. Temu primerno se še dandanašnji v cerkev, kjer je pokopan, valijo trume obiskovalcev. Verjamem, da je vsaj fotografijo te cerkve videl tudi »umetnik«. Zanimivo, narisal je mnoge njene podrobnosti, a ni opazil krščanskega križa na vrhu cerkvenega zvonika?!? Dopuščam možnost, da je pri ustvarjanju svojega plakata mižal na eno oko. A da so mižali na eno ali obe očesi vsi, ki so ocenjevali plakat in pritrdili podobi cerkve brez krščanskega križa, presega vse meje dopustnega. Posledično flancanje o nekakšni »umetniški svobodi« je na tem mestu deplasirano in povsem odveč.
»Kam plove Evropa? Komu se priklanja? Napačne poteze se vlečejo in izid ne bo dober za Evropo,« sem zapisala na omrežju X ob »fake« plakatu za pariške olimpijske igre in povzročila burne odzive. Morda boste porekli, da gre le za vihar v kozarcu vode. A zadeve niso tako preproste. Z brisanjem simbolov krščanske vere se dejansko brišejo naše evropske vrednote, ki koreninijo v judovskih, grško-rimskih, krščanskih, razsvetljenskih in drugih skupnih temeljih. Zamegljuje se temeljni evropski zgodovinski spomin, ki je v veliki meri zgrajen na simbolu krščanskega križa, pa naj se sodobni prebujenci vseh sort še tako sprenevedajo.
Z brisanjem simbolov krščanske vere se dejansko brišejo naše evropske vrednote, ki koreninijo v judovskih, grško-rimskih, krščanskih, razsvetljenskih in drugih skupnih temeljih.
Pred nekaj meseci sem v eni od svojih kolumen že pisala o uničujoči kulturi »Merry Whatever«, ki prodira v naša življenja potihoma, a z rušilno močjo. Naj vas spomnim: namesto voščil, kot je »Vesele in blagoslovljene božične praznike«, so nam trgovci začeli vsiljevati izpraznjena voščila, ki pomenijo vse ali nič. Še najraje nič, da le gredo v promet izdelki s trgovskih polic. Prodajanje bučk se nadaljuje z nezmanjšano močjo. A od časa do časa se le začuti rahel strah velikih trgovskih verig pred bojkotom »desnih konservativcev«, ki se pritožujejo po socialnih omrežjih. Pa le nismo tako nemočni, kot se včasih dozdeva.
Drage bralke in bralci, naj ob prihajajočem prazniku Kristusovega vstajenja vendarle sklenem svoj prispevek z bolj svetlimi mislimi. V Parizu, ki je svetovna metropola in konglomerat vseh mogočih prepričanj, bodo decembra 2024 odprli prenovljeno Marijino cerkev Notre-Dame ali po slovensko cerkev Naše Gospe. Simbol Pariza in Francije, ki je kljub močnim pritiskom, zlasti islama in grozečih migracijskih valov, še vedno večinsko krščanska država. Ko smo pred nekaj leti šokirani več kot 15 ur nemočno spremljali ognjene zublje, ki so požirali cerkev Notre Dame, se je zdelo, da ogenj požira tudi krščansko Evropo. A veličastna cerkev bo znova zasijala v sveži preobleki. Krščanski feniks se – kot že neštetokrat doslej − dviguje iz pepela. Ko bo nesrečni plakat za pariške olimpijske igre že zdavnaj utonil v pozabo, bo Naša Gospa še vedno bedela nad nami. Naj vas, drage bralke in bralci, tudi letošnja Velika noč utrdi v upanju v Božje varstvo in neminljivo ljubezen.
