Za Friederiko Beck najbrž niste še nikoli slišali, kar je logično. V Nemčiji so jo politično korektni mediji ignorirali, zato ni čudno, da njen glas ni prodrl prek mej. Pa bi moral. Zadnja leta je nemška novinarka posvetila preiskavi delovanja Georgea Sorosa in njegovih nevladnih organizacij, v Demokraciji piše Jože Biščak.
V svoji knjigi Tajna migracijska agenda je razkrila načrte političnih in finančnih elit za podjarmljenje zahodne civilizacije. Podrobnosti sestankov voditeljev evropskih držav z visokimi predstavniki ZN in njenih “hčerinskih” družb razkrivajo, da je naselitev stare celine s temnopoltimi iz Afrike in z muslimani iz arabskega sveta prednostni načrt globalističnih elit.
Glavna ovira tega načrta so suverene nacionalne države, močne politične osebnosti pa jim s svojim programom ohranjanja nacionalnih držav pomenijo neposredno grožnjo.
Zato ni samo Janez Janša tisti, ki je za njihove načrte moteč dejavnik, ampak tudi program SDS, ki na prvo mesto postavlja Slovenijo kot nacionalno državo ter pravice Slovenk in Slovencev. Edino kar zmorejo drugi voditelji strank, je zaklinjanje, da s predsednikom SDS ne bodo nikoli šli v vladno koalicijo.
A ko gredo meseci mimo, se tudi običajni ljudje začenjajo zavedati pogube. Strah pred izgubo vpliva globoko državo sili v sklepanje navez, ki se bodo na koncu razbile in rezultirale (najbrž) v predčasnih volitvah. Namesto da bi vsaj sredinske stranke oblikovale koalicijo z relativnim zmagovalcem na čelu. Škoda je izgubljenega časa, ko bi lahko začeli delo, ki ga ni malo.
Včasih je pač treba pogledati drugam, da bi razumeli bistvo tistega, kar želite in vas zanima. Saj veste, če Mono Liso gledate v usta, ne boste nikoli ujeli njenega nasmeha; šele ko pogled premaknete na njene oči, se vam izriše njen nasmešek, sklene komentator.
Celoten komentar preberite v novi številki Demokracije.
