9.5 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Brexit! Nekaterih nikoli ne izuči

Prejšnji teden smo lahko bili priča zgodovinskemu trenutku. Zgodil se je Brexit. A dejstvo, da so Britanci po treh letih in pol tako bruseljskega kot domačega metanja polen pod noge le dočakali svojega Godota, ni bil zgodovinski trenutek, o katerem je govora. Zgodovinski trenutek, o katerem govorimo je, da je prvič v zgodovini Evropske unije prišlo do krčenja.

 

Mit o združeni Evropi je bil s tem docela razbit. Za EU bi to moral biti trenutek streznitve, a kakor kaže, je vodilnim v Bruslju moč že davno tega stopila v glavo. Njihov ponos jim ne dovoli, da bi priznali svoje napake, se posuli s pepelom, spokorili za svoje pretekle grehe in enkrat po dolgem času spet prisluhnili ljudstvu. Namesto tega so se bruseljski aparatčiki še trdneje vkopali v svoje okope in neumorno ponavljali mantro “Eno ljudstvo, ena država, en Bruselj”.

Labodji spev Evropski uniji, ki samo raste in se nikoli ne manjša, je pripadel nekdanjemu belgijskemu premierju in glavnemu pogajalcu EU za Brexit, Guyu Verhofstadtu.

Totalitarne težnje liberalca
Če je kdo naivno pričakoval, da bo izstop Velike Britanije iz EU za bruseljske samodržce trenutek streznitve, ob kateri se bodo zavedli svojih napak, se popravili in vrnili EU v tisto, kar je bila nekoč mišljena, bo razočaran. Verhofstadt je v svojem govoru pred simboličnim glasovanjem o predlogu o podpisu dogovora o izstopu Velike Britanije iz EU resda priznal napake. A napake, ki jih je našel, so državam članicam omogočale več svobode. “Lekcija, dragi kolegi, ni razkopavanje unije, kakor nekateri trdijo. Lekcija je, da potrebujemo korenito reformo unije. Da v prihajajočih letih ustvarimo pravo unijo,” je v svojem deset minut dolgem govoru robantil Verhofstadt. “To pomeni unijo, kjer ni izbire za da ali ne, rebat, izjem in predvsem, da ni pravil o enotnem glasovanju in pravic veto.

Guy Verhofstadt (Foto: epa)

Ob takih izjavah se lahko samo vprašamo, kaj točno je liberalnega pri belgijskem politiku. Njegove besede so besede totalitarista, vreščati že zna, pričeska je že polizana, manjkajo zgolj še brki.

Brexit je uničil podobo EU
A kaj to pomeni za prihodnost EU? Če upoštevamo, da je Verhofstadt dober model evrofila, hitro postane jasno, da Brexit ne bo zadnji -exit, s katerim se bo morala soočati EU v prihodnje. Stanje za ohranitev trenutnega števila 27 držav članic EU bo v prihodnje še toliko slabše, če Velika Britanija dokaže, da EU za gospodarski uspeh res ni potrebna. Na vzhodu EU je vedno večje število nezadovoljnih članic, ki so resda vezane na gospodarstvo v Nemčiji, a zato še niso pripravljene igrati servilne vloge. Nekatere države še premorejo hrbtenico. Nekatere države so se bruseljski norosti pripravljene postaviti po robu.

Britanski premier Boris Johnson. (Foto: epa)

Brexit je enkrat za vselej uničil podobo nedotakljivosti EU. Z Brexitom je EU postala ranljiva. Modri zmaj, ki se je še maloprej ponašal s sijočim oklepom iz zvezd, je zdaj izgubil eno od najsvetlejših. Njegova šibka točka je vidna vsem. To je tudi razlog, zakaj so se v zadnjih treh letih in pol, oziroma tistem delu tega obdobja, v katerem niso bili ravno britanski politiki tisti, ki so sabotirali pogajanja o Brexitu, evropski pogajalci kot levi borili za vsak cent, ki bi ga lahko iztisnili iz Velike Britanije – šlo je za ustrahovanje. Upali so, da če EU izstavi dovolj visok račun, da bodo Britanci klecnili in raje ostali del “evropske družine”.

Tako delovanje ne spominja na tradicionalno, temveč mafijsko družino. Kaj se je zgodilo z raznimi hvalospevi o svobodi, ki so jih vedno polna usta v Bruslju? Kaj se je zgodilo s floskulami, kako želimo dati več moči ljudem? Kaj se je zgodilo z vprašanjem svobodne izbire? Evropska unija je v primeru Brexit jasno dala vsem vedeti, nekaj kar bi lahko vedeli že ves čas. Evropska unija ceni svobodo dokler je to svoboda za EU, želi moč ljudem, dokler so ljudje to moč pripravljeni dati v roke EU in povzdiguje svobodno izbiro dokler je to svobodna izbira za EU. To smo lahko videli že ob prelomu stoletja, ko se je začelo s spodletelim eksperimentom imenovanim Evropska ustava. Kar se tiče EU, eno glasovanje ne pomeni nič, glasuje se namreč, dokler ljudstvo končno ne pride do rezultata, ki ustreza bruseljskemu babilonskemu stolpu. Če ne bomo mi sami ustrezno glasovali, pa nas lahko vedno zamenjajo z migranti, ki jih tako radi uvažajo v Evropo. Vse v imenu svobode in človekovih pravic.

Ivan Šokić

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine