Piše: Sara Kovač (Nova24TV.si)
Poslanska skupina SDS je po več kot mesecu dni pridobila mnenje zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora v zvezi s sklicem sej parlamentarne mandatno-volilne komisije, na katerih bi poslance seznanili s sodbami sodišč in predlogi za razrešitev članov programskega sveta RTV. Predsednica Državnega zbora RS in podpredsednica vladajočega Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič namreč že od konca julija zadržuje omenjeni dokument. Sedaj je tudi jasno, zakaj. Poslanci vladne Svobode Roberta Goloba, SD Tanje Fajon in Levice Luke Meseca so nedopustno zlorabili oblast in posegali v pristojnosti sodne veje oblasti, je opozorila zakonodajno pravna služba državnega zbora v mnenju za predsednico Urška Klakočar Zupančič.
Kot piše Spletni časopis, so vladajoči maja in junija, da bi pritisnili na ustavno sodišče, sklicali najprej sejo mandatno volilne komisije, da bi se seznanili s sodnimi odločitvami, ki so bile posledica pritožb nekdanjega generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca in nekdanje direktorice televizije Natalije Gorščak.
Po “seznanitvah” z dogajanjem na sodiščih pa je predsednica mandatno volilne komisije Janja Sluga sklicala tudi seje, da bi odločili o odstavitvi in takojšnjem prenehanje opravljanje dela za programske svetnike na RTVS Leona Oblaka, Ivana Štuheca, Žigo Kušarja, Alenko Gotar, Slavka Kmetiča, Alojzija Bogataja, Andreja Prebila, Jelko Stergel in Roka Hodeja. V parlamentu so vladajoči s tem hoteli nadgraditi sodbe sodišč in posameznike, ki niso bili obsojeni, obsoditi brez poštenih sodnih postopkov. Sodila bi vladna večina v programskem svetu, cilj pa je bil, da bi lahko čim prej nastavili svoje kadre za direktorje in urednike na RTVS. To so poskušali doseči že s spremembo zakona o RTVS, katere veljavo pa je, dokler ne presodi ustavnosti, ustavilo ustavno sodišče, saj je, kot so ocenili, obstaja resna možnost, da bi bil z uveljavitvijo sprememb kršen ustavni red.
Urška Klakočar Zupančič namreč ni želela posredovati dokumenta, ki prikazuje, ali je bila seja mandatno-volilne komisije z obravnavo sodbe sodišča v primeru javne RTVS sklicana skladno s Poslovnikom DZ, saj so se odločili, da zahtevajo, da zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS poda svoje mnenje. Poslanka SDS Anja Bah Žibert je že na samem začetku seje od predsedujoče Janje Sluga želela izvedeti, na podlagi katerega člena poslovnika se sploh obravnava sodba nekega sodišča, dveh sodišč, in to celo za vsebine, s katerimi mandatno-volilna komisija nima prav nič. “Se pravi, govori o nekih posameznikih, nekih imenovanjih v javni zavod, sicer RTV, ampak mandatno-volilna komisija o teh posameznikih nikoli ni odločala,” je pojasnila in spomnila, da se v preteklosti kaj takega ni dogajalo. V bran Slugi je nato priskočila še strankarska kolegica Mojca Pašek Šetinc, a se je sedaj izkazalo, da so imeli poslanci SDS prav.
Klakočar Zupančičeva je na zahtevo stranke SDS le naročila izdelavo mnenja, ki pa ga je očitno od zakonodajno-pravne službe že dobila, a ga doslej nikakor ni uspela posredovati stranki SDS. Namesto tega je po naših informacijah v odgovoru dvakrat zatrdila, da je po odločitvi Ustavnega sodišča RS to mnenje brezpredmetno. “Zdaj je jasno, zakaj tega mnenja Urška Klakočar Zupančič kljub večkratnim pozivom ni želela posredovati,” pa je po pridobitvi mnenja zapisala Jelka Godec.
DZ ne more obravnavati sodb sodišč, to je poseganje v pristojnosti sodnikov in kršenje njihovega položaja
V dokumentu je zapisano, da je po mnenju ZPS seznanitev s sodbami sodišč kot samostojna točka dnevnega reda mandatno-volilne komisije sporna in nedopustna iz več pravnih razlogov, saj se mandatno-volilna komisija ne seznanja, ampak zadevo obravnava in odloča, če ta spada v njeno pristojnost in da z obravnavo in odločanjem ne sme posegati v pristojnost druge veje oblasti ali pristojnost drugega organa. Mandatno-volilna komisija sodb sodišč ne sme obravnavati, sodbe sodišč so lahko le podlaga za odločanje državnega zbora, če je takšna pristojnost državnega zbora izrecno določena z ustavo ali zakonom.
Z ustavnopravnega vidika ZPS opozarja, da DZ ne more obravnavati sodb sodišč. Takšna obravnava je ne le nedopustna z vidika nepristojnosti državnega zbora in mandatno-volilne komisije, ampak tudi z vidika poseganja v pristojnosti druge, sodne veje oblasti in kršitve načela delitve oblasti in položaja sodnikov.
Mnenje ZPS DZ glede sklica sej MVK s seznanitvami s sodbami sodišč in predlogi za razrešitev članov programskega sveta RTV.
“Torej je Urška Klakočar Zupančič pozabila, da ni več sodnica; “z ustavnopravnega vidika ZPS DZ opozarja, da DZ ne more obravnavati sodb sodišč. Takšna obravnava je nedopustna, ni v pristojnosti DZ in mandatno- volilne komisije, ampak DZ tudi posega v pristojnost druge, sodne veje oblasti“, je opozoril poslanec SDS Jožef Lenart.
DZ nima podlage za razrešitev članov programskega sveta
Iz dokumenta je tudi razvidno, da glede vprašanja skladnosti sklica sej mandatno-volilne komisije, ki vsebujejo predloge sklepov o razrešitvi in prenehanju dela članom programskega sveta z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora, državni zbor pa po mnenju ZPS nima ustavne, zakonske in poslovniške podlage za razrešitev članov programskega sveta po ZRTVS-1. S takšnim ravnanjem bi celo neposredno kršil ustavo, zakon in poslovnik.
Mnenje mandatno-volilne komisije: sklepi o prenehanju dela programskega sveta so nezakoniti
“Predlagani sklepi o razrešitvi in prenehanju dela članov programskega sveta so nezakoniti in nimajo zakonske pravne podlage niti v delu, v katerem se nanašajo na razrešitev niti v delu, v katerem se nanašajo na prenehanje dela. Za razrešitev ni pravne podlage, ker je članom programskega sveta mandat pa ZRTVS-1B že prenehal, za prenehanje dela pa ni pravne podlage, ker ZRTVS-1B v drugem odstavku 22. člena določa obveznost, da člani programskega sveta nadaljujejo z delom do konstituiranja novega organa. Ker za razrešitev ni zakonske podlage, je takšna razrešitev tudi v neskladju s PoDZ-1,” je zapisano v dokumentu.
S takšnimi odločitvami bi državni zbor izničil odločitev ustavnega sodišča v sklepu U-1-479/22 v delu, ki se nanaša na nosilni razlog odločitve, je še razvidno v dokumentu, ob tem pa Andrej Hoivik pravi, da bi v Svobodi raje žrtvovali ustavno sodišče in ukradli pravno varstvo Petru Gregorčiču, kot pa se soočili z mnenjem na seji MVK.
Kršitev ustave
Državni zbor bi z odločitvami o razrešitvi in prenehanju dela članov programskega sveta povzročil tudi kršitev 39. člena Ustave, na katerem temelji delovanje RTVS in zahteva delovanje organov javnega medija, ki ga je ustanovila država, še razkriva dokument. “Glede na vse ZPS ugotavlja, da so predlogi sklepov o razrešitvi in prenehanju dela članov programskega sveta RTVS v neskladju z načelom zaupanja v pravo, načelom pravne varnosti in načelom vladavine prava, v neskladju z načelom delitve oblasti, v neskladju s svobodo izražanja in z zakonom, opozarjajo v dokumentu”.
Celoten dokument lahko preberete TUKAJ.
