Piše: M. Bo.
Danes je v Kisovcu potekal pogovorni večer s predstavitvijo knjige »Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA«, ki jo je napisal Igor Omerza. Z njim se je v galeriji upravne stavbe podjetja EVJ (Loke pri Zagorju) pogovarjal glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak.
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova, na kateri ta v različnih slovenskih krajih predstavlja knjige, ki jih je nedavno izdala.
Igor Omerza je raziskovalec udbovskih arhivov in pisatelj, avtor številnih knjig. Sodeloval je v procesih demokratizacije in nato osamosvajana Slovenije, med drugim je bil član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Po svoji dolgi in bogati politični karieri se je umaknil iz javno-političnega življenja in se posvetil raziskovanju in publicistiki. Izdal je številna dela, ki so večinoma močno odmevala v javnosti, med njimi knjigo »Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA«, ki nosi podnaslov »Ciril Žebot – Peter – Prvi del«.
Kljub ignoranci MSM veliko zanimanje
Kot je uvodoma povedal Jože Biščak, je današnji dogodek 51. »etapa« prve sezone Demokracija Magazin Toura, ki si jo je v neposrednem prenosu ogledalo okoli 5.000 ljudi, posnetke si je ogledalo okoli 30.000 ljudi, na dogodkih v živo pa je bilo okoli 2.500 ljudi – kar je po njegovih besedah velik uspeh, glede na to, kako mainstream mediji vse skupaj ignorirajo.
Nato sta z Igorjem Omerzo razjasnila, kaj je Udba bila (tajna politična policija komunističnega vrha), kdaj je nastala (kot Ozna je bila ustanovljena 13. maja 1944, marca 1946 je nastala »Uprava državne bezbednosti« – Udba) in kaj je bila slovenska posebnost: da je bil že 15. avgusta 1941 ustanovljen VOS OF (varnostno-obveščevalna služba), zločinska organizacija pod vodstvom Edvarda Kardelja, ki je morila predvsem svoje politične sovražnike. Omerza v svoji knjigi »Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA« delovanje VOS-a predstavi na primeru umora Lamberta Erlicha (konec maja 1942), ki je že pred drugo svetovno vojno zahteval samostojno Slovenijo. Takrat so nameravali umoriti tudi Cirila Žebota, a se po naključju to ni zgodilo, namesto njega so umorili nekega študenta. Kot pravi Omerza, so v Sloveniji še 13. maja 1990, potem ko je Demos že zmagal na volitvah, nekateri praznovali obletnico ustanovitve Udbe, »rojstni dan slovenskega gestapa«.
Arhivski dokumenti pojasnjujejo bančne luknje
Že pred volitvami leta 1990 pa se je začelo množično »čiščenje« partijskih in udbovskih arhivov. Večino so uničili, zanimivo pa je, da so za nekatere stvari dokumenti skoraj v celoti ohranjeni; Omerza in Rado Pezdir sta denimo za knjigo »Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB« imela na voljo kakih 10.000 dokumentov. Sam Omerza pa je doslej na podlagi dokumentacije napisal že 17 knjig, ki se berejo kot politični trilerji. »Le da v kriminalkah na koncu pridejo dobri fantje, ki slabe fante strpajo v zapor, tu pa ni tako,« je dodal Biščak.
Spregovorila sta tudi o Pezdirjevi knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države«, ki razkriva, kako je vzporedni mehanizem deloval mimo vseh regulativ. Ta miselnost pa se je ohranila tudi v samostojni Sloveniji, kar po besedah Omerze potrjuje dokument, ki ga je avgusta 1992 napisal Niko Kavčič in iz katerega je razvidno, kako sta Kavčič, takrat upokojenec, in Milan Kučan, tedanji predsednik države, brez vsakršnega pooblastila v zakulisju pripravljala teren, da bi na vrh NLB nastavili Marka Voljča. »In vsi ti vzporedni mehanizmi, ki jih opisuje Pezdir, so rezultirali v 5-milijardni luknji, ki smo jo na koncu plačali iz državnega proračuna,« je poudaril Omerza, Biščak pa je dodal, da se je prva bančna sanacija zgodila že sredi 90-ih let; takrat je znašala okoli 1,5 milijarde, največji dolg pa je pustila Adria Airways, ki jo je vodil Janez Kocijančič.
V drugih državah nas prehitevajo, RTVS pa zmore le Pričevalce
Omerza je opozoril na serijo »Jugoslovanske tajne službe«, ki jo zdaj ob torkih predvaja javna TV Slovenija. »Ampak to je hrvaška serija, ne slovenska,« je poudaril dejstvo, da RTVS v vseh teh letih ni uspela narediti česa podobnega, »vse kar ponuja, so Pričevalci Jožeta Možine«. »Nekaj je narobe. Pa ne gre za to, da bi koga preganjali, saj so zadeve zastarale, ampak da se na vse to ne bi pozabilo,« pravi Omerza. RTVS se tudi ni spomnila, da bi posnela dokumentarni film o vzporednem mehanizmu po Pezdirjevi knjigi. »Se je pa spomnila revija Demokracija in ga posnela na svoje stroške,« je dodal Biščak in spomnil, da ga je TVS predvajala šele po volitvah.
V drugih državah nas glede tega prehitevajo. V Nemčiji so ustanovili inštitut, z dokumentacijo Stasija iz nekdanje Vzhodne Nemčije se ukvarja okoli 70 ljudi, je povedal Omerza. Na Češkem in Poljskem so odprli vse arhive, Hrvaška jih je odprla pred kakimi petimi leti, Srbija pa ima še vedno zaprte. Omerza je ob tem opozoril, da Cerarjeva vlada ni izkoristila priložnosti, ko se je zapiralo kulturno poglavje na pristopnih pogajanjih Srbije za članstvo v EU. Takrat bi morali zahtevati celotno dokumentacijo, pa to ni bilo storjeno.
Sicer pa je Omerza tudi pojasnil, zakaj Demosova vlada ni mogla izpeljati lustracije – potrebovali smo enotnost, ker smo postavljali državo – in poudaril, da je zato pomembna lustracija v obliki pisanja knjig. »Treba je govoriti o temni plati slovenske zgodovine. In mi ne bomo molčali, čeprav nas je – se opravičujem za izraz – ‘jebeno malo’,« je pomenljivo sklenil Biščak.
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:
