Piše: Anamarija Novak
»Knjiga zapušča močan vtis, da smo se srečali s pravo sliko Doriana Graya, potem ko nas je lažna podoba, ki se giblje med nami, skoraj prepričala.« Tako je ob izdaji knjige novinarja, urednika in političnega analitika Danila Slivnika Kučanov klan zapisal Edo Ravnikar, avtor skovanke »udbomafija«. Knjiga je bila je uspešnica poletja 1996.
Danila Slivnika se spominjamo kot urednika in novinarja časnika Delo in revije Mag, prav tako pa so še danes aktualne knjige Sto osamosvojitvenih dni, Kučanov klan in Potnikovo poročilo. Od vseh treh je najbolj odmevala knjiga Kučanov klan, v kateri je Slivnik celotno politično dogajanje v Sloveniji razlagal kot boj med »silami demokracije« in »silami kontinuitete«. Slednje zastopa in še danes vodi partijski šef Milan Kučan. Zanimivo je, da je Slivnik leta 1989 tudi sam postal član poslednje sestave Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Vstop v partijo je upravičeval z novinarsko radovednostjo, trdil je, naj bi bil v vodstvo partije vstopil le zato, da bi videl, kako bo propadla. Propadanje pa je nato opisal s pravim rentgenskim posnetkom v prej omenjeni knjigi Kučanov klan, danes znanim pod izrazom globoka država. Ta je novonastalo državo Slovenijo ugrabila. Danes se njeni potomci skrivajo kot protivladni kolesarji, antifovci in druga militantna združenja globoke države. Ali kot je zapisal Slivnik − znotraj partije obstaja Organizacija. Njen cilj je bil vseskozi samo eden: ohranjanje oblasti z vsemi sredstvi in skrb za to, da bi bila njena najvišja nomenklatura politično in materialno preskrbljena.
Preroškost knjige Kučanov klan
Preroškosti zapisanega v Slivnikovi knjigi Kučanov klan po petindvajsetih letih ne moremo prezreti. Že ob prebiranju imenskega kazala nam postane jasno, da se večina imen še danes pojavlja tako v visoki politiki kot v gospodarstvu, sodstvu, športu, medijih, kulturi in drugje v civilni družbi, le da je danes aktivirana že njihova naslednja generacija, njihovi potomci. Delujejo kot nekakšna postkomunistična hobotnica z neštetimi lovkami, ki varuje »sveti gral«.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
