Piše: Petra Janša
»Stanje je v resnici še slabše, kot če bi Nova Slovenija formalno vstopila v vladno koalicijo. To je lahko nekaj, s čimer se ne strinjamo, vendar bi bila to legitimna odločitev suverene stranke,« je v zvezi z nedavnim akcijami opozicijske stranke NSi zapisal predsednik SDS Janez Janša.
Nedavno smo v Demokraciji predstavili, kaj bi prinesle ustavne spremembe. Kot vemo, je osnutek ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije pred časom županom v imenu vlade predstavil Janez Pogorelec, vidni član NSi. Skupaj z drugimi tremi člani strokovne komisije, to je Dinom Baukom, Cirilom Ribičičem in Alešem Zalarjem, pa je Pogorelec na seji ustavne komisije članom komisije predlagal začetek postopka ustavnih sprememb, kar se je tudi zgodilo. Tako so z 11 glasovi za in s petimi proti člani ustavne komisije nedavno najprej prižgali zeleno luč za začetek postopka ustavnih sprememb, s katerimi koalicija predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog sodnega sveta z DZ na predsednika republike. Omenjena strokovna skupina bo predvidoma do konca aprila pripravila mnenje o osnutku ustavnega zakona.
Ostro nasprotovanje v SDS
Poslanka Gibanja Svoboda Lucija Tacer je v imenu predlagateljev v razpravi presodila, da mnenje strokovne skupine podpira ključne vsebinske spremembe, ki bi postopek imenovanja sodnikov razbremenil »neprimerne politizacije«. Razpravo o podanih pomislekih pa bo po njenih besedah mogoče opraviti, ko bo pripravljen osnutek ustavnega zakona.
Predlaganim ustavnim spremembam pa ostro nasprotujejo v opozicijski SDS. Po mnenju poslanca Branka Grimsa predlagane spremembe ne bodo pripeljale do bolj transparentnega in učinkovitega pravosodja, skladnega z načeli slovenske ustave, ampak bodo le dodatno »utrdile stranpoti slovenskega pravosodja«. Poudaril je, da je tudi predsednik republike politik. »Gre za stopnjevanje politizacije, pri čemer se en del politike izključi, s tem se seveda izključi tudi del nadzora, ki ga lahko prinese postopek v parlamentu,« je prepričan Grims. Njegov strankarski kolega Franc Breznik je ob tem spomnil, da je DZ v zadnjih letih le v izjemnih primerih zavrnil imenovanje posameznih kandidatov, ki jih je predlagal sodni svet. Predlog ustavnih sprememb je sicer po Breznikovem mnenju zaskrbljiv tudi zato, ker posega v nadzorno vlogo parlamenta in razmerja moči med tremi vejami oblasti. Spremembe bi po njegovem mnenju še bolj poglobile nezaupanje v slovensko sodstvo.
NSi kot del koalicije?!
V koalicijskih Gibanju Svoboda in Levici pa so poudarili, da spremembe prinašajo umik politike iz imenovanja sodnikov, vloga predsednika republike pa bo predvsem protokolarna. Poslanka Gibanja Svobode Mojca Šetinc Pašek je ob tem kot ključno poudarila avtonomno in neodvisno pozicijo sodstva v razmerju do politike. Tudi vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je poudaril, da predsednik republike pri imenovanju sodnikov ne bo igral odločilne vloge. »V tem trenutku pa državni zbor to odločilno funkcijo ima in zadnji dve leti smo lahko zelo plastično opazovali, da ni šlo za neki korektiv, ki bi ga državni zbor opravljal, ker sodni svet ni dovolj dober filter, da bi preprečil kakšne anomalije, ampak je šlo za zelo specifično targetirano pritiskanje na določene sodnike, ki so bili neposredno ali posredno povezani z določenimi sodnimi postopki, v katere je bil vpleten šef največje opozicijske stranke,« je dejal. Glede nadzorne funkcije DZ pa je spomnil, da ta obravnava tudi poročila vseh sodnih organov in ima ob tem možnost razpravljati tudi o stanju v pravosodju.
Tudi v NSi podpirajo začetek postopkov za spremembo ustave. Ob prenosu imenovanja sodnikov v roke predsednika republike bi sicer spremenili tudi sestavo sodnega sveta. Tega koalicijski predlog ne predvideva, a vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je prepričan, da lahko v procesu spreminjanja ustave dosežejo konsenz.
S pomočjo NSi zmanjšati moč DZ
Gibanje Svoboda, SD in NSi pa so v DZ nedavno vložili tudi predlog ustavnih sprememb, s katerim bi potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade z DZ prenesli na predsednika republike. Predlagane spremembe bi po njihovem mnenju prinesle bolj učinkovit in racionalen postopek imenovanja vlade. Predsednik republike bi pri imenovanju ministrov imel predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti brez izredno tehtnih razlogov, enako kot denimo pri razglasitvi zakonov, je ob vložitvi predloga pojasnil vodja poslancev opozicijske NSi Janez Cigler Kralj in ob tem poudaril, da je NSi v postopek spreminjanja ustave stopila s pripravljenostjo na iskanje kompromisov. V luči pomislekov o krnjenju nadzorne funkcije parlamenta tako v predlogu ustavnih sprememb dopuščajo možnost ohranitve zaslišanj ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesni DZ. Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb sicer predlagatelji potrebujejo dvetretjinsko večino v DZ oziroma glasove 60 poslancev. Teh pa za zdaj nimajo, saj SDS in Levica predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujejo. V Levici sicer ne nasprotujejo začetku postopka za spremembo ustave in javni razpravi, nasprotujejo pa, da bi katerikoli predsednik vlade imel preveliko diskrecijo pri imenovanju in razreševanju ministrov, je pojasnil vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. Aktualna vloga, ki jo pri imenovanju vlade igra DZ, je po njihovi presoji pomembna predvsem v smislu vzdrževanja odnosov med izvršno in zakonodajno vejo oblasti.
SDS o »kvazipredsedniškemu sistemu«
V SDS pa menijo, da se s predlaganimi spremembami v Sloveniji vzpostavlja »kvazipredsedniški sistem«. Zanje ostaja sporen tudi umik možnosti interpelacije posameznega ministra. Kot smiselnega pa ocenjujejo sistem, v katerem bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, je dejal poslanec SDS Branko Grims. »Naši predlagani mehanizmi so zelo preprosti, predvsem pa pošteni do ljudi in dobri za demokracijo. Potrjevali bi celotno ekipo, predsednika vlade, vse ministre, ljudje bi točno vedeli, za kaj gre, ne bi pa več volili posebej predsednika vlade v parlamentu, ker je to nepotrebno, po njihovem predlogu pa ravno to ostaja. Pošteno bi bilo, da se pride s programom, človekom in z ekipo in enako bi bilo lahko tudi pri vprašanju nezaupnice,« je dejal Grims. Nedavno vloženi predlog je za SDS nesprejemljiv, predlagateljem očita tudi, da je nastal tako, da se je o njem najprej poenotila koalicija, ki pa je »očitno širša, kot smo mislili«.
