Piše: Dimitrij Rupel
Slovenska diplomatska prizadevanja so povezana s pravico narodov do samoodločbe. O samoodločbi se je previdno, po tihoma govorilo že v t. i. liberalnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ko so odstavili Staneta Kavčiča, je bilo to govorjenje sicer prekinjeno, za dober vtis pa je leta 1974 poskrbela nova ustava, ki je vsebovala samoodločbo, vendar so njeni avtorji razlagali, da je že uresničena in izrabljena. Nekdanji jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj (1948−1953) je potem leta 1977 nadaljeval z ustvarjanjem dobrega vtisa. Nekoliko dolgovezna in gostobesedna knjiga (Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja) govori o sreči in o pluralizmu, kar priča, da so si jugoslovanski komunisti (v upanju, da bodo vseeno obdržali oblast) prizadevali zakrpati pročelje sistema. Kardelj je umrl leta 1979, Tito leta 1980. Slovenska zgodba se je začela v metežu in vrvežu krize socializma, Jugoslavije in Sovjetske zveze.
Od razmišljanj do uresničitve
V osemdesetih letih smo razmišljali o samostojnosti in neodvisnosti v krogu Nove revije, med prijatelji, večinoma pisatelji, sociologi in filozofi. Predstavljali smo si Slovenijo, ki bi bila podobna drugim zahodnim državam, ki smo jih občudovali in jim zavidali. Najprej bi se ločili od Balkana in Jugoslavije, nato bi vstopili v Evropsko skupnost. Pomemben korak v takšno smer je bila ustanovitev novih strank leta 1989, nato smo se začeli pripravljati na volitve. Januarja 1990 sem v Delu objavil članek »V Evropo prek Beograda ali Ljubljane?«, v katerem sem predvideval neposredno vključitev samostojne države Slovenije v ES. Takšnemu načrtu so se (marsikje v Sloveniji) posmehovali, v Beogradu pa tudi v zahodnih prestolnicah so bili zgroženi.
Petega junija 1991 je parlament sprejel zakon o zunanjih zadevah, moje ministrstvo pa je moralo poleg vsega drugega poskrbeti tudi za slovenski prevzem carine. K slovenski zgroženosti je 22. junija pripomogel obisk ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja v Beogradu, ki je po nekaterih virih dal zeleno luč Markoviću, da lahko pošlje JLA nad Slovenijo.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
