Vida Kocjan
Za državo in državljane je zelo pomembno, kdo vodi ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. V novi vladi se je Robert Golob odločil, da bo ti mesti prepustil Klemenu Boštjančiču in Matjažu Hanu. Prvi je človek, ki se na javne finance prav nič ne spozna in prihaja iz kvote stranke Gibanje Svoboda. Han je sicer dolgoletni poslanec Socialnih demokratov, končano pa ima le poklicno trgovsko šolo.
Za oba velja, da sta stopila v prevelike čevlje. Sta pa oba pohvalila hitre in učinkovite ukrepe odhajajoče Janševe vlade v času covida-19. Njuni pogledi se tudi razlikujejo od koalicijske pogodbe, ki so jo podpisale vladajoče stranke in je v bistvu prepis programa Levice.
Nad državljane z višjimi davki
Klemen Boštjančič je nekdanji predsednik nadzornega sveta razvpitega Vegrada, potem med zaposlenimi najslabše ocenjeni direktor Adrie Airways, nato prokurist Trima Trebnje, pred prevzemom funkcije finančnega ministra pa je bil predsednik upravnega odbora družbe Sava hoteli. Na predstavitvi svojega dela v državnem zboru je napovedal nove davke. Veliko in dolgo je govoril, kot bi se udeležil kakšnega svetovalnega srečanja s strankami, ki so ga doslej plačevale za to. Napovedal je odpravo plačne uravnilovke v javnem sektorju in spremembe na davčnem področju. Gre seveda za višje davke, kar je nova vlada napovedala tudi v koalicijski pogodbi, v tem delu je bil uravnan z Levico.
Plače bodo spet nižje
Napovedal je, da bo nova vlada razveljavila spremembe dohodninske zakonodaje, po katerih so neto plače zaposlenih višje. V okviru tega bodo razveljavili tudi seniorsko olajšavo za starejše od 70 let, nižjo dohodnino za dijake in študente, olajšave za gasilce in podobno. Boštjančič je sicer dejal, da bi on nekatere ukrepe obdržal, a je hkrati nakazal, da to v tej koaliciji ne bo mogoče. Razkril pa je, da razmišljajo o nekaterih olajšavah za določen segment ljudi, predvsem za mlade in izobražene, da bi ostali v Sloveniji. Hkrati je Matjaž Han napovedal subvencioniranje prispevkov za nekatere poklice. S tem bi prišli v neenakopraven položaj, a komu in koliko bodo subvencionirali, pa ni povedal. Dodajmo, da so subvencije izbrancem za stranko SD že stalnica. Podobno so ravnali tudi v letih po finančni krizi 2008, ko so posameznikom zmetali veliko denarja, posebnega učinka od tega pa ni bilo.
Boštjančič je napovedal davek na nepremičnine in spremembe pri obdavčitvi normirancev, to je samostojnih podjetnikov, ki zdaj plačujejo določen davek le od petine prihodkov. Boštjančič je omenil, da bi mejo dvignili na polovico.
Precej pozornosti je namenil dodatnim davčnim virom. Med njimi je omenil davek na dediščino v prvem in drugem dednem redu in davek na darila. Tega doslej nikoli nismo imeli. Boštjančiču se to ne zdi problematično, »podobno imajo to urejeno v ZDA«, je dejal.
Kdo je Klemen Boštjančič?
Dobro obveščeni viri o Klemenu Boštjančiču pravijo, da je dokaj neškodljiv, po drugi strani pa naj bi bil ubogljiv izvrševalec naročil predsednika uprave Modre zavarovalnice Boruta Jamnika.
Skupaj z ženo sta se močno aktivirala pri ustanavljanju stranke Jureta Lebna, ki jo je nato prevzel Robert Golob. Vir je razkril, da so se ob nastajanju stranke akterji pogosto srečevali na domu Boštjančičevih v ljubljanskih Dravljah (kjer ima hišo z bazenom). Poleg tega ima tudi pisarno na prestižnem kraju – v Vegradovi Rotondi, kamor se pripelje z jaguarjem.
Krog banksterja Mateja Narata
Boštjančič je že nekaj časa predsednik upravnega odbora Save hoteli, kjer sedi skupaj s članom upravnega odbora Save in z nekdanjim bankirjem Matejem Naratom – po mnenju nekdanjega zaposlenega naj bi bilo v času njegovega vodenja znotraj sistema Save izpuhtelo neznano kam 500 milijonov evrov.
Požareport pa je nedavno razkril, kdo je novinarki portala Necenzurirano Vesni Vuković (prek SEE M. & C., d. o. o.) nakazoval denar. Robert Golob naj bi ji prek podjetja GEN-I nakazal 103 tisoč evrov, Klemen Boštjančič pa prek svoje zasebne družbe Brio svetovalni center 34 tisoč evrov.
Hanovo prazno leporečje
Matjaž Han je svojo predstavitev gradil v veliki meri na všečnih besedah, v bistvu pa je bila delno v neskladju s koalicijsko pogodbo. Pohvalil je odhajajočega ministra Zdravka Počivalška in njegovo ekipo na ministrstvu za gospodarstvo, za vlado pa je dejal, da je v času epidemije covida-19 sprejela prave ukrepe.
Še posebej je izpostavil pozitivno plat turističnih bonov, kar je bilo v veliko pomoč turizmu. Težave z energenti je dosedanja vlada reševala dobro. Strategija za turizem, ki jo je pred kratkim sprejela Janševa vlade, je dobra, je poudaril. Česa takega sicer od Hana in SD v času pred volitvami ni bilo slišati.
Zelo na ti sta si bila s »tovarišem« Miho Kordišem, kot ga je imenoval, radikalnim poslancem iz Levice, v razpravi sta drug drugega podpirala.
Tudi Han podpira višje davke
Tudi Han podpira spremembe zakona o dohodnini, s katerimi bo nova vlada izničila marca letos sprejet zakon. Višji davki ga torej ne motijo. Ni pa pojasnil, zakaj je bolje, da politika denar najprej pobere skozi davke in ga nato razdeljuje skozi subvencije.
Socialne kapice, po kateri bi bile plače po nekem razumnem znesku dohodninsko manj obdavčene tako, kot je to v tujini, v času te vlade ne bo, je dejal. Han podpira višjo obdavčitev najemnin. Da so te prelite v ceno najema, se mu ne zdi sporno. Za gospodarstvo pa meni, da ni preveč obdavčeno. Nasprotno. Po Hanovem mnenju je Slovenija za podjetnike celo »davčna oaza«. Zakaj je njihov glavni gospodarski strateg in tajkun Sandi Češko poslovanje svojih podjetij že po letu 2012 prenesel na Nizozemsko, ni pojasnil. Tudi pri obdavčitvi gospodarstva je Han na liniji z Levico. Glede t. i. progresivnega načina obdavčenja premoženja pa se ni izrecno opredelil. Razumeti pa ga je bilo, kot da ga podpira.
Podpira solastništvo delavcev v podjetjih. Na vprašanje, ali si bodo zaposleni delili samo dobiček, kako pa bo v primeru izgub in pokrivanja teh, je dejal, da so stvari jasne. V izjavi ni bil natančen, razumeti pa je bilo, kot da bodo pokrivali tudi izgube.
30-urnega delovnika ne bo
Glede obljubljenega 30-urnega delovnika je dejal, da tega v Sloveniji še dolgo ne bo. Glede minimalne plače, za katero obljubljajo, da bo v višini 800 evrov neto, je potrdil to, kar že vsi vemo. Minimalna plača se usklajuje z zakonom, v letu 2023 bo že po tem najverjetneje presegla 800 evrov, zato so bile dosedanje obljube prazne.
Popraviti je treba delovnopravno zakonodajo za tujo delovno silo, da bo izdajanje dovoljenj hitrejše.
Napovedal je konsolidacijo hotelov v državni lasti. Mogoče je, da se prodajo, a je temu manj naklonjen, mogoče je, da jih dajo v upravljanje, tuje verige bi zagotovo privabile še kakega gosta. Glede gradbenih dovoljenj je Hanova ideja, da se to prestavi z upravnih enot na lokalno raven, na občine. V slovensko zakonodajo je treba brezpogojno in brez dodatkov prenesti vse evropske direktive.
Planincem je obljubljal pomoč za markacije in planinske domove. Čeprav je bil doslej vodja poslanske skupine SD, (domnevno) ni vedel, da je zakon o tem pripravila že Janševa vlada in je bil v parlamentu že sprejet. Napovedal je 150 milijonov evrov v naslednjih letih za športni turizem. Tudi ta zakon je že sprejet, v vladi Janeza Janše ga je predlagala SDS.
Kdo je Matjaž Han?
Matjaž Han je od leta 2004 ustanovitelj in edini lastnik podjetja M & M International iz Radeč, žena Ljudmila Han pa je direktorica podjetja. V letu 2021 so prihodke domala podvojili, bilo jih je nekaj manj kot 1,5 milijona evrov, imajo sedem zaposlenih. Hanovo podjetje že dlje časa dviguje precej prahu zaradi poslov z državnimi podjetji. Sprva so tiskali nalepke za Pivovarno Laško (za steklenice), ko je Pivovarno prevzel Heineken, so ta posel izgubili.
Poslovali so tudi s Petrolom, ki je v državni lasti. Hanove čistilke so čistile Petrolove prostore. Ta čas pa po Hanovih navedbah za Finance v Slovenijo iz Italije uvažajo papir in ga prodajajo tiskarjem. Predvideva se, da je med njimi tudi tiskarna v lasti smetarsko-medijskega tajkuna Martina Odlazka. Han je sicer napovedal, da se bo umaknil iz lastništva podjetja.
Uvajali bodo nove davke
To so področja, na katerih bo nova vlada iskali nove davčne vire za polnjenje državne blagajne:
- davek na nepremičnine
-
manj olajšav za vlaganja v podjetja in posledično višji davek iz dobička
-
preverili bodo nižje davčne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) in jih po potrebi zvišali (s tem se bodo izdelki podražili)
-
preverili bodo trošarinski davek na goriva in druge energente (tudi elektriko) in jih po potrebi zvišali
-
dodatni davek na dediščine in darila
-
dodatni davek na motorna in električna vozila
-
dodatni davek pri kriptovalutah
-
uvajali bodo izredne oz. začasne davke
