Piše: L. K. F.
Vlada je na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja novele zakona o RTV slovenija, ki so ga sprejeli lani poleti, v veljavo je stopil po novembrskih referendumih. Vlada predlaga, da ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona zavrne.
Potem ko je novela zakona o RTV Slovenija stopila v veljavo, sta bili na ustavno sodišče vloženi dve pobudi za presojo ustavnosti te novele. Pod prvo pobudo so se podpisali predsednik dosedanjega programskega sveta RTVS Peter Gregorčič, v. d. generalnega direktorja tega javnega zavoda Andrej Grah Whatmough, dozdajšnja namestnica predsednika nadzornega sveta RTVS Tamara Besednjak Valič in v. d. direktorja TV Slovenija Uroš Urbanija. Drugo pobudo za oceno ustavnosti je podal Vili Kovačič in skupina državljanov. Ustavno sodišče je pobudi obravnavalo na svoji prvi letošnji seji minuli četrtek.
Napoved ustavnega sodišča (US), da na seji prejšnji teden še ni mogoče pričakovati odločitve o predlogu pobudnikov za zadržanje izvršitve zakona o RTVS, se je uresničila. Je pa US minuli petek v državni zbor (DZ) poslalo dopis, v njem so ustavni sodniki državnemu zboru določili osemdnevni rok, v katerem lahko poda mnenje o predlogu pobudnikov ustavne presoje za zadržanje izvršitve zakona o RTVS, in 30-dnevni rok za mnenje o drugih navedbah pobudnikov. Kot poroča N1, poslovnik državnega zbora določa, da mnenje pripravi parlamentarna zakonodajno-pravna služba, o njem pa odloči matično delovno telo – v primeru pobude za ustavno presojo zakona o RTVS je to odbor za kulturo. A v skladu z osemdnevnim rokom za izjasnitev o predlogu za začasno zadržanje pa zadeve ni na dnevnem redu četrtkove seje ustavnega sodišča. “Obravnavo zadeve bo ustavno sodišče nadaljevalo na eni od prihodnjih sej,” so za N1 dejali na ustavnem sodišču.
Je pa vlada na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja novele zakona o RTV slovenija. Vlada predlaga, da ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje izvrševanja zakona zavrne. Na spleltni strani DZ ni zaznati v kratkem nobenega sklica seje tako DZ kot odbora za kulturo na to temo.
Pobudniki ustavne presoje menijo, da z zadržanjem izvršitve zakona o RTVS ne bi nastale nikakršne škodljive posledice, saj bi se še naprej uporabljala dosedanja zakonodajna ureditev, katere ustavnost ni bila izpodbijana. Nezadržanje izvršitve zakona pa bi po njihovi oceni pomenilo kršitev ustave, saj da želijo predlagatelji zakona pod krinko depolitizacije RTVS izvesti kadrovsko čistko politično nezaželenih kadrov.
Vlada pa pojasnjuje, da bodo rešitve, ki jih določa novela, zagotovile, da se bo strankarska politika popolnoma umaknila iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija ter da se bodo zaposlenim povrnila avtonomija in zagotovili pogoji za strokovno in neodvisno delo. Vlada ocenjuje, da si civilnodružbene institucije, ki bodo samostojno imenovale svoje člane v organe RTV Slovenija, da bodo pri tem znale ohraniti in ubraniti avtonomijo.
Res je sicer, da bodo s sistemskimi spremembami prenehale funkcije predlagateljem ustavne presoje pred potekom mandatne dobe, še pojasnjujejo na vladi, vendar so posledice teh sprememb neprimerljivo manj pomembne kot bi bile posledice zadržanja izvrševanja zakona za RTV Slovenija kot javnega zavoda za demokratično delovanje družbe in za pravice in svoboščine njenih prebivalcev kot gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija.
