Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Kaj pa stranke, ki brez sramu in vesti objemajo fašistične doktrine? Ker komunističnih jih jaz ne vidim v Sloveniji,” se glasi eden zadnjih zavajajočih, celo lažnivih zapisov poslanca SAB Bandellija. Kot nam je znano, se vse (vsaj parlamentarne) stranke jasno in glasno distancirajo od fašizma in nacizma. Imajo pa nekatere težave z ograjevanjem od bivše komunistične partije in njene dediščine. V političnem vrhu imamo celo “ponosne naslednike Zveze komunistov”. In dejstvo je, da stranka SAB, ki ji Bandelli pripada, vse do danes še ni zmogla jasne obsodbe komunizma. Seveda pa je res, da se uradno ne razglaša za “komunistično”. Sicer pa obstaja nekakšna “Komunistična partija Slovenije”, ki je precej dejavna na družbenih omrežjih. Mimogrede: Bandelliju znova sporočamo, da je v oddaji Kdo vam laže? še vedno dovolj prostora za njegov ego.
Stranka SAB pod vodstvom Alenke Bratušek uradno res ni “komunistična”, ima pa zato kar precej navlake iz tistega svinčenega obdobja, zlasti čustvene, na kar med drugim kažejo mitingi v Dražgošah, ki se jih udeležujejo njeni člani in kjer mrgoli zločinske komunistične simbolike. Tudi poslanec Marko Bandelli se ponosno fotografira z nekdanjimi visokimi partijskimi funkcionarji in takšnimi, ki komunistično simboliko provokativno, brez zadržkov razkazujejo v javnosti.
Spomnimo tudi na ponosno prepevanje Bandiere Rosse na neki protievropski proslavi s strani Bratuškove. Tudi širša simptomatika, ki se nanaša na ravnanje stranke v javnosti pogosto spominja na partijske metode. Med drugim naj omenjamo željo po sankcioniranju vseh neljubih medijev, sodni pregon fotografa Janija Božiča, božansko čaščenje totalitarnih sodnikov s strani Maše Kociper (govora je o Ljubu Bavconu, avtorju represivne kazenske zakonodaje), masovno blokiranje sledilcev na družbenih omrežjih, krivično razlastitev lastnikov podrejenih bančnih obveznic, kar spominja na povojno nacionalizacijo.
Prav tako ni znano, da bi v stranki kdaj jasno in glasno obsodili ali se vsaj ogradili od krvoločnih zločinov balkanskega krvoloka Josipa Broza Tita. Žrtve Hude jame, Kočevskega roga in drugih morišč si kot kaže ne zaslužijo njihovega spomina. Spomnimo še, kako je poslanec Badelli Goli otok oklical kar za “pošteno zgodovino”. Nekdanji interniranec v tem zloglasnem taborišču Andrej Aplenc, mu je ob tem priporočil, da si o tem prebere kakšno knjigo.