Piše: Romana Tomc, evropska poslanka
Ko je Robert Golob preklical dan spomina na žrtve komunizma v Sloveniji, sem razmišljala, kaj lahko naredim na evropski ravni.
Ta zavržna dopisna seja vlade, s katero so na predvečer dneva spomina prav tega ukinili, je sodu izbila dno. Tudi raziskava, ki jo je opravil časnik Delo, je potrdila, da dve tretjini Slovencev ne podpira ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma.
Prva priložnost, da na to opozorim na plenarnem zasedanju v Bruslju, je bila že 31. maja 2023. Takrat me je slišalo kar nekaj kolegov in bili so začudeni. Niso mogli verjeti, da je v Evropi mogoče kaj takega. Po zgražanju znotraj naše politične skupine in pogovoru z nekaterimi starejšimi kolegi sem se odločila, da je tudi zaradi časov, v katerih živimo, treba nekaj narediti. Po prvem osnutku peticije v začetku julija 2023 jo je bil pripravljen podpisati dr. Mitja Ferenc. V sodelovanju z nekaterimi kolegi smo peticijo oddali in prav kmalu dočakali odgovor, da je peticija sprejeta.
Kako je nastajala peticija
Po poletnem premoru smo lahko samo čakali, saj seje odbora za peticije niso pogoste, enako velja za pripravljalne sestanke. Zato je zelo pomembno, da se vse zgodi ob pravem času. V tem času smo z ekipo premišljevali, ali bi organizirali tudi razstavo. Vsak poslanec ima namreč enkrat v mandatu možnost, da rezervira prostor v evropskem parlamentu in po svojih željah predstavi določeno temo. Ker je skoraj polovico mandata zaznamoval covid, so bile možnosti majhne, dobili pa smo termin na zadnji delovni teden v Bruslju, aprila 2024. Zdelo se nam je daleč, a smo takoj vzpostavili stik z dr. Jožetom Dežmanom.
Po dveh mesecih zapletenih postopkov in lovljenju rokov je bila v začetku decembra peticija le odprta za podpise podpore. Želeli smo si, da bi jih nabrali vsaj 200, mogoče bi jih celo 500. Več vsekakor težko, saj je bilo to največje število, ki smo ga zasledili pri peticijah v letu 2023, ki so bile že objavljene.
Pozivu k podpisu, ki je bil daleč od enostavnega, so sledili tudi mediji, ki se jim v tem trenutku iskreno zahvaljujem, Radio Ognjišče, Družina, Domovina, Nova24TV in Demokracija. Konec leta 2023 smo tako pričakali z rekordnim številom podpisov, že prek 1000. Tako smo lahko v začetku tega leta načrtovali naslednje korake. Pred sejo se je bilo treba natančno dogovoriti o vseh podrobnostih in časovnici, s katero želi politična skupina obravnavati peticijo. Ob podpori liberalcev in nasprotovanju socialistov nam je vendarle uspelo, dobili smo datum 14. 2. 2024. Z obravnavo peticije v evropskem parlamentu želimo žrtvam dati zadoščenje, ki jim ga lastna država zavrača. Do takrat smo zbrali že skoraj 2000 podpisnikov. Žalosti me, da se na mojo pobudo nista odzvala ne predsednica republike Nataša Pirc Musar ne varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
