Piše: Lucija Kavčič
Pogovarjali smo se Andrejem Lokarjem, prevajalcem, pisateljem, publicistom, scenaristom, urednikom in političnim filozofom slovenske kulturne desnice. Lokar je soustanovitelj Kulturno-umetniškega društva KUD KDO, urednik spletne revije KDO?, urednik založbe Kulturno-umetniškega društva KUD KDO ter organizator slikarskih razstav in koncertov.
KUD KDO je, kot razumem, zelo vsestransko kulturno društvo, znano po svoji širini in spoštovanju raznolikosti.
Kulturno-umetniško društvo KUD KDO je bilo ustanovljeno leta 2017. Svoje delovanje smo zastavili na prostovoljni ravni, toda hkrati nadvse ambiciozno. Začeli smo s prirejanjem literarnih in drugih večerov, pogovorov in okroglih miz. Dokler je sodilo pod okrilje KOŽ, smo sodelovali predvsem s Trubarjevo hišo literature, ki jo je odlično vodil Rok Dežman in ki si zasluži vsa priznanja zaradi svoje širine in spoštovanja raznolikosti. Pod njegovim vodstvom je Trubarjeva hiša literature odigrala vlogo, ki jo dandanes vsi pogrešamo: bila je odprt prostor soočanja in razprav, kjer so lahko nastopali tako predstavniki kulturne levice kakor predstavniki kulturne desnice (ki je takrat šele nastajala). V tem pogledu je bila pravo laboratorijsko dogajališče pluralnosti. Zato tudi najbrž ni naključje, da je vlada ali vsaj vzdušje, ki se poraja pod današnjo vladavino, pospešila njeno ukinitev.
Po prvem letu delovanja nam je uspelo poleg omenjenih prireditev organizirati vrhunske koncerte klasične glasbe, slikarske razstave, ustanoviti spletno revijo, ki je med drugim beležila vse naše delovanje. Vse to pa smo počeli na lastne stroške, ne da bi prejeli kakršnokoli subvencijo. Ob nastopu dr. Simonitija na ministrstvu za kulturo smo prejeli minimalni znesek iz interventnih sredstev in smo s tem začeli svojo založniško dejavnost. To nam je omogočilo, da smo naslednje leto šli na sledeča razpisa: na projektni razpis za založniško dejavnost na Javni agenciji za knjigo in na razpis za glasbeno umetnost na ministrstvu za kulturo. Na obeh razpisih smo bili uspešni in smo izpeljali koncertno sezono ter založniški projekt.
Kdaj se je odnos ministrstva do društva poslabšal?
Z nastopom ministrice Aste Vrečko se je komunikacija med ministrstvom in nami nenadoma prekinila. Glede slikarskih razstav: galerija Spomeniškovarstvenega centra, v kateri smo razstavljali, je prešla pod upravo ministrstva za kulturo in pristojna služba oziroma oseba se je na naše dopise s prošnjo, da bi galerijo najeli, seveda nehala odzivati. Prejeli nismo nobenega odgovora. Ko sem se nekoč oglasil pri njih na ministrstvu, so mi dejali, da to galerijo upravlja nekdo drug, ampak niso natanko vedeli, kdo naj bi to bil. Na razpisu za glasbo je bil naš vrhunski program festivala sakralne glasbe v ljubljanski stolnici Sacrum convivium, ki ga je kot umetniški vodja zasnoval maestro Stojan Kuret, zavrnjen, ker sem se za nekaj centov zmotil pri finančni konstrukciji (dotlej je veljalo pravilo, da smo spričo takih napak vloge dobili nazaj in imeli na voljo pet dni za vnos popravkov). Ko smo ministrstvo prek elektronske pošte na to opozorili, seveda nismo prejeli nobenega odgovora. Na Javni agenciji za knjigo nas je sekretarka za knjigo Vlasta Vičič grobo zavajala, saj nas je prepričala, da smo se prijavili na neki razpis, za katerega je bilo že vnaprej popolnoma jasno, da zanj nismo izpolnjevali vseh pogojev. Seveda smo bili zavrnjeni.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
