Piše: Mitja Iršič
Koalicija Roberta Goloba je že od svojega spočetja kazala tendence avtoritarizma. Spomnimo se denimo zloglasnih »seznamov za odstrel«, ko so sestavljali liste navadnih javnih uslužbencev, katerih zločin je bil, da so se v javni upravi zaposlili v času vlade Janeza Janše. Takrat so nekateri analitiki razmišljali, da gre za začetniško pijanost od oblasti in seveda revanšizem, ki je predsednika vlade tudi vlekel v politiko. Hitro pa smo ugotovili, da bo takšen način vladanja z ultimati in brutalnostjo postal modus operandi. Način vladanja, ki močno spominja na neki drug režim, iz katerega smo leta 1991 pobegnili, zdaj pa je videti, da Golobova vlada dela vse, da bi se v njegove vzorce vrnila.
Ko je nova vlada prevzela oblast, je bila ena prvih potez, ki jih je povlekla, ukinitev Urada za demografijo, ključnega organa, ki bi se ukvarjal z največjo problematiko našega časa – upadanjem naravnega prirasta. Ta predstavlja zgodovinsko grožnjo za obstoj Slovencev in slovenstva, kakršne v zgodovini kljub neštetim vpadom in podjarmljenju tujim gospodarjem še nismo doživeli, in to prav v času, ko je SURS objavil podatke, da v Sloveniji že peto leto zapored umre več ljudi, kot se jih rodi. Janševa vlada je Urad za demografijo ustanovila, ker se je akutno zavedala, da ima Slovenija eno najnižjih rodnosti v Evropi in da gre za dolgoročno strateški problem. Spomnimo, da je Mesec že na predstavitvi za ministra izpostavil, da bo Golobova vlada probleme s pomanjkanjem delovne sile reševala z uvozom ekonomskih migrantov. Nato so z južne hrvaške meje umaknili še varovalno žico. Slovenija sicer že leta beleži pozitiven selitveni prirast. V tej luči je vlada sprožila vrsto ideoloških akcij, ki so natančno usmerjeni v zadovoljevanje jugonostalgikov in hkrati narodov nekdanje države. Začela se je graditev nove SFRJ.
Ukinitev MSO kot simbol prezira do osamosvojitve
Najbolj škandalozna od teh akcij je bila gotovo ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve (MSO), ki ga je ustanovila Janševa vlada po vzoru skoraj vseh postkomunističnih evropskih držav, ki imajo skoraj po pravilu podoben muzej, kjer zaznamujejo skok iz avtoritarnega komunizma v svobodo prostotržnega kapitalizma. Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije – se pravi muzej, ki bi najpomembnejši trenutek slovenske zgodovine spravil v skupno malho s hiranjem na obroke v jugoslovanski ječi narodov. Poteza ni bila ne naključna ne birokratska, ampak simbolična. Politični nasledniki tistih, katerim osamosvojitev nikoli ni bila intimna opcija in so se dolgo bojevali proti samostojni Sloveniji ter svarili, da bomo v svoji državi jedli travo, so želeli pozabiti na osebno tragedijo propada komunistične federacije, hkrati pa svojim volivcem simbolizirati, da ustanavljajo novo. Kot je v oddaji dejal nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti je z ukinitvijo muzeja vlada »izrazila določen prezir do osamosvojitve, do osamosvojiteljev in s tem poskušala pokazati, da gre za neko kontinuiteto iz prejšnjega v nov družbeni sistem, in s tem razvodeneti novo družbeno stvarnost, ureditev in nenazadnje tudi državo«.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
