Piše: G. B.
V novi številki revije Demokracija razkrivamo škandalozno visoke podražitve pri obnovi slovenskega železniškega omrežja in postaj. Opozarjamo, da Golobova levičarska vlada širi kulturo smrti ter da želi tranzicijska levica z zvijačami preprečiti parlamentarno preiskavo Gen-I. Objavljamo intervjuje z Zalo Tomašič, Dejanom Valentinčičem, Davidom Sipošem, Ivanom Molanom ter Markom Matajurcem. Pišemo tudi o novih razsežnosti migracij, ki jih vlada sedaj vsiljuje občinam na meji s Hrvaško, o slovenski nadpovprečni umrljivosti znotraj EU ter o indoktrinaciji otrok v šolah. Z Demokracijo boste vedeli več!
Nadgradnja železniške proge Maribor−Šentilj (s 100 na 122 milijonov evrov), železniška postaja Jesenice (z 81 na 126 milijonov evrov), železniška postaja Nova Gorica (z ocenjenih začetnih 29 na kar 61,65 milijona evrov), železniško vozlišče in železniška postaja Pragersko (s 63 na 81,5 milijona evrov), drugi železniški tir za več deset milijonov evrov. To je le nekaj infrastrukturnih projektov, ki so se v času zdajšnje vlade, ko področje vodi Alenka Bratušek, močno podražili. Opazno je tudi, da se pri izbiri ponavljajo večinoma eni in isti izvajalci. Pri tem prednjačijo novodobni gradbeni tajkuni, lastniki gradbenih podjetij, kot so Stojan Petrič (Kolektor Koling in Časopisna hiša Delo), Janez Škrabec (Riko Ribnica), GH Holding (Blaž Miklavčič, nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic) in podjetje Slovenske železnice – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana (SŽ–ŽGP). Področje javnih naročil je izredno obsežno in pogosto zelo razdrobljeno. Naročila in postopki za infrastrukturne projekte so vodeni v okviru več proračunskih porabnikov. Transparentnost je nedvomno odvisna tudi od načina financiranja. Če so v projekt vključena evropska sredstva (in je temu primeren tudi nadzor), so naročila preglednejša. Če pa se ta financirajo z denarjem iz državnega proračuna, je v času te vlade precej drugače.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Golobova vlada širi kulturo smrti
Medtem ko vlada popolnjuje svoje vrste z novo (in hkrati staro) pravosodno ministrico Andrejo Katič, ki jo poznamo iz časa Šarčeve vlade (in je tudi funkcionarka borčevske zveze), je 3. marca minilo 15 let od dogodka, ki je pretresel Slovenijo. Tistega dne se so namreč vstopili v morišče, to je v rudniški jašek Barbara pri Hudi jami blizu Laškega. Čeprav je bilo morišče znano že prej – še v osemdesetih letih so tam nastavili alarmno napravo, miličniki pa so odstranjevali cvetje in sveče pred vhodom v rudniški jašek, kar pomeni, da so mnogi vedeli za to morišče –, je bil vstop v notranjost pravi šok. Na tisoče mumificiranih trupel za enajstimi pregradami je zagotovo osupnil celotno slovensko javnost, celo tiste, ki so sicer upravičevali komunistične pokole. Nekaj dni kasneje je sledil šok še s strani tedanjega predsednika republike Danila Türka, ki je to označil za »drugorazredno temo«.
Želijo preprečiti preiskavo Gen-I
Potem ko poslanska skupina Nove Slovenije (NSi) ni bila pripravljena prispevati treh manjkajočih podpisov za ustanovitev parlamentarne preiskovalne skupine za preiskavo Gen-I, je zdaj posvetil žarek upanja, da bo do tega le prišlo. Spomnimo. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je kmalu po konstituiranju pripravila zahtevo za preiskavo Gen-I, pod njo pa se je podpisalo vseh 27 poslancev in poslank SDS. Ker je za vložitev zahteve v parlament potrebnih 30 glasov poslancev, bi potrebovali še tri podpise, teh pa NSi ni dala, saj ta stranka sodeluje z Golobovim Gibanjem Svoboda. Zdaj so predlog za ustanovitev preiskovalne komisije obravnavali v državnem svetu. Če bo predlog izglasovan, bo moral državni zbor preiskavo tudi uvesti. Državni svet RS (DS) je prejšnji teden na 14. seji začel z odločanjem o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave pri poslovanju podjetja Gen-I v času, ko ga je vodil Robert Golob. Nadalje naj bi preverjali podjetji Star Solar, Borzen in financiranje stranke Gibanje Svoboda.
Intervjuji: Zala Tomašič, Ivan Molan, David Sipoš …
»Borila se bom za to, da našo državo in Evropo spravimo nazaj v normalnost. Da bomo živeli v svetu, kjer obstajata samo dva spola. Da bomo v svoji državi Slovenci postavljeni na prvo mesto. Da bo Slovenija ostala varna država. Da zeleni prehod in varstvo okolja ne bosta zlorabljena za doseganje ideoloških ciljev, ampak bo to priložnost za izboljšanje infrastrukture in digitalizacijo ob tem, da se bodo zaščitila mala in srednja podjetja, kmetje in predvsem zmanjšala birokratizacija, namesto da bi uvajali nesmiselne ukrepe, ki nam otežujejo življenje,« je v intervjuju za Demokracijo dejala Zala Tomašič, ki kandidira na listi SDS za volitve v Evropski parlament. Za naš tednik je ekskluzivno spregovoril tudi župan občine Brežice Ivan Molan, saj je občina Brežice pred kratkim pristala na seznamu občin, kjer se bo odpiralo nove migrantske centre. Preberite tudi ostale intervjuje, med njimi je tudi intervju s filmskim producentom Davidom Sipošem, ki je nedavno predstavil film Nebesa pod Triglavom.
Prvo mesto Slovenije po presežni umrljivosti v EU
Slovenci počasi izginjamo. Podatki Eurostata za december 2023 so razkrili, da smo po presežni umrljivosti v samem vrhu, znano pa je tudi, da imamo največji upad rojstev doslej. Zaskrbljivi podatek zaradi vseh političnih afer pri nas sploh ni odmeval, je pa zato poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahtevala sklic nujne seje odbora za zdravstvo. Eurostat je sredi februarja objavil zadnji podatek glede presežne umrljivosti v državah članicah Evropske unije, in sicer za mesec december 2023. Takrat je presežna umrljivost v Evropski uniji znašala 9,5 odstotka, v Sloveniji pa 21,3 odstotka. Ob teh podatkih bi morali v Sloveniji nemudoma zazvoniti vsi alarmi ali se prižgati rdeče luči, a se to ni zgodilo. Podatki so šli mimo pravzaprav neopaženo.
Žalostno: Vaši otroci so indoktrinirani
Trditev o indoktrinaciji ni nikakršna »teorija zarote«, dogajala se je in se še vedno dogaja v slovenskih šolah. Problem je, da izobraževalne ustanove sodelujejo v indoktrinaciji z levico, zato se zadeva ne izpostavlja – vse dokler se mladi um ne prebudi in zavedno vpraša, kaj se dogaja. Tako kot se je nedavno zgodilo na Gimnaziji Šentvid. Se spomnite, ko je v letu 2019 takratni minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo v svojem nagovoru na konferenci ravnateljev glede sprememb kariernega razvoja učiteljev napovedal tudi predmet o državljanski vzgoji? Številni so do napovedi izrazili zadržke, med drugim so se pojavili komentarji, kot je: »Ko komunist napove ‘državljansko vzgojo v šolah’, se pripravite na to, da znova vpeljejo predmet ‘temelji marksizma’ …« Nihče ni verjel socialdemokratu Pikalu, da bodo res vzgajali o državljanstvu, temveč so številni pričakovali predvsem ideološko indoktrinacijo mladostnikov na prikrit in hkrati legalen način … In kaj smo dobili?
Množične migracije ogrožajo našo varnost in naše denarnice
V času Golobove vlade smo že vseskozi priča naraščanju migracij. Migranti iz tretjega sveta večinoma nezakonito prestopajo naše meje, potem pa zaprosijo za azil v Sloveniji. Vendar pa se oblasti v španoviji z osrednjimi mediji ne trudijo prikrivati le gnusnih zločinov, kot so bili lanski primeri posilstev, pa tudi nedavni primer iz Novega mesta, ko je državljan Kosova skušal posiliti dekle, temveč molčijo tudi o visokih zneskih davkoplačevalskega denarja, ki gre za tiste, ki dobijo v Sloveniji azil. Urad za oskrbo in integracijo migrantov v primeru poizvedovanja novinarjev posreduje osnovne stroške za vsakega azilanta, ne pa tudi denarja, ki ga plačujemo za tečaje slovenskega jezika, ki so se močno podražili v letošnjem letu, kot lahko preberete spodaj. Vsekakor lahko domnevamo, da nekdo na račun slovenskih davkoplačevalcev služi, medtem ko tujci, ki jim je bil odobren azil, životarijo na naš račun. Seveda pa ne gre kriviti migrantov, ki pač izkoriščajo dobrodušno ponudbo liberalnega establišmenta v Sloveniji in drugje, temveč ta establišment in vladavino tistih, ki jim ni mar za Evropejce.
V tedniku Demokracija lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Tanja Brkić, Nina Žoher, Andreja Valič Zver, Vinko Gorenak, Edvard Kadič in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
