Piše: Vida Kocjan
Mag. Ivan Simič, davčni svetovalec in predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo v času tretje vlade Janeza Janše ter nekdanji generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije (Furs), je eden najboljših davčnih strokovnjakov in poznavalcev davčne zakonodaje in postopkov v državi.
Vlada je sprejela predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, in ko navajajo, ta pomeni prelomnico v izboljšanju ureditve plačnega sistema, govorijo o plačni reformi. Lahko temu verjamemo ali pa gre za vladni nateg delavstva, kot opozarjajo nekateri, plačne skoke za elito in skromne dvige za delavce? Kako komentirate vse to?
Strinjam se, da je treba zvišati plače zaposlenim v javnem sektorju, toda le tistim, ki so pridni in ko delajo.
V javnem sektorju je kar nekaj takšnih, ki hodijo samo v službo.
Se strinjam. Vsi tisti, ki smo delali v javnem sektorju, oziroma če zožim na državno upravo, in smo opravili tudi kakšne analize dela zaposlenih, vemo, kakšno je realno stanje. Vemo, da je kar nekaj takšnih, ki hodijo zgolj v službo. Ker ni pravega nadzora in ker jih ščiti zakonodaja, si to lahko privoščijo. Če bi si odgovorni upali izvesti pravo reorganizacijo dela, če bi si upali zahvaliti se tistim, ki ne delajo ali delajo manj, kot bi lahko, bi naša državna uprava oziroma širše javni sektor bil vitkejši in varčnejši. Potem ne bi bilo treba zvišati mase za plače, saj bi, to je moja ocena, obstoječa masa plač zadostovala za stimulativne plače pridnim in zagnanim za delo. Tako pa se nenehno zaposlujejo novi kadri, ki delajo tudi tisto, česar nekateri obstoječi ne želijo delati. Pred časom sem že povedal in to bom še enkrat ponovil: javni sektor bi lahko s pravo organizacijo dela in z ustrezno odgovornostjo zaposlenih delal s tretjino manj zaposlenih, seveda z ustrezno stimulacijo plač tistih, ki bi delali.
Navajajo tudi, da so sprejeli izhodišča za davčno reformo, vi pa ste to označili za davčni kaos. Kako je s tem, kakšno je vaše stališče do davčnih sprememb?
To ni davčna reforma oziroma ni tisto, kar razumemo pod davčno reformo. Ne bom trdil, da nekateri predlogi niso v redu, predvsem na področju davčnega postopka, ki je potreben noveliranja in predvsem preštevilčenja členov, kar pa je zahtevno delo. Sliši se enostavno, toda treba je ustrezno povezati vsa sklicevanja na posamezne člene. O davčnem kaosu sem govoril v povezavi z uveljavitvijo zakonskih sprememb, s pripravo pravilnikov, njihovo uveljavitvijo in seveda s spremembami informacijskega sistema Fursa. Vse mora biti aktivno 1. 1. 2025, kar pa bo po mojem mnenju nemogoče. To so med seboj povezane zadeve, in šele ko so vse izpolnjene, lahko govorimo o tem, da je bila sprememba davčne zakonodaje uspešna. Delam v praksi, trikrat sem vodil davčno oziroma finančno upravo in točno vem, o čem govorim in kaj to pomeni. Odgovorni lahko rečejo, da to ne drži in da bo vse potekalo v redu, toda tega ne morejo reči meni. Oni na ta način lahko skrivajo dejansko stanje, toda računovodje in kontrolorji v finančni upravi točno vedo, kaj se dogaja ob takšnih spremembah. Žal pa se v finančni upravi in na ministrstvu za finance zavedajo, da si računovodje in njihove organizacije ne upajo povzdigniti glasu, ker se pač bojijo, zato si odgovorni lahko privoščijo takšno nasilno spremembo davčne zakonodaje.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
