»To je atentat na demokracijo,« pravi glavni protagonist protesta Aleš Mrzel. »Prišli so na dve parceli, ki sta v zasebni lasti. Nimajo nobenega dovoljenja, nobenega podpisa, niti gradbenega dovoljenja. In to vedo. Z bagerji so prišli po naročilu Mestne občine Ljubljana …«»To je atentat na demokracijo,« pravi glavni protagonist protesta Aleš Mrzel. »Prišli so na dve parceli, ki sta v zasebni lasti. Nimajo nobenega dovoljenja, nobenega podpisa, niti gradbenega dovoljenja. In to vedo. Z bagerji so prišli po naročilu Mestne občine Ljubljana …«
Minulo sredo sva se s fotografinjo odpravili na teren, da bi se prepričali, kaj se dogaja na poljih blizu Roj pri Ljubljani, tam, kamor so konec leta 2006 naselili romsko družino Strojan, v bližini pa so tudi vojaški objekti. Skupina moških je stala med traktorjem in dvema avtomobiloma, v zraku pa ni bilo čutiti le neprijetnega vonja gnojnice s polj, ampak tudi napetost med zbranimi. Dogodek so pozorno spremljali tudi člani družine Strojan.
Kje je težava?»Kaj je težava?« sem vprašala prvega, ki je imel v rokah mobilni telefon in papirje. »Gospod nas je ustavil, zapeljal avto na cesto, da ne moremo dostopati do gradbišča,« nam pove predstavnik družbe Gratel, kar smo izvedeli kasneje. »To pa ni res,« se odzove drugi. »Kot prvo, avto se je pokvaril, pa še ceste ni tukaj,« je nadaljeval Aleš Mrzel, ki se mi je malo kasneje predstavil. »Če vas prav razumem, ste nasprotna stran.« – »Mi smo vsi za isto stvar, za delovanje pravne države,« odvrne Mrzel. »O tem pa nisem prepričan,« odvrne predstavnik družbe Gratel, spremljata pa ga še dva moška. »Družba Gratel izvaja tukaj kanalizacijo kot podizvajalec Javne razsvetljave,« nam pove vodja projekta. »In kje je težava?« »Ne vem,« nam odgovori odgovorni iz družbe Gratel. Tistega podjetja, ki mu v pravnomočni obtožbi specializirano državno tožilstvo očita jemanje podkupnine oziroma prejem donacije za obnovo ljubljanskega gradu. »In kje je tu težava?« sem spraševala naprej. »Nimajo parcel, po katerih bi delali. Nimajo dovoljenj, niti gradbenega, « pravi eden od kmetov, ki tudi ni dal soglasja za graditev vodovoda, saj nameravajo kopati tudi po njegovem zemljišču. Medtem ko so mi protestniki poskušali razložiti celotno zgodbo, ki bo opisana v nadaljevanju, so se predstavniki družbe Gratel umaknili, mi pa smo šli pogledat, kaj se dogaja na gradbišču.
Opazili pa smo, da je glavni iz Gratela zavrtel telefon. Kasneje se je izkazalo, da je poklical ljubljansko Mestno redarstvo, ki je hotelo, da se vozila s kolovozne poti odstranijo. Ker jim (verjetno tudi zaradi navzočnosti novinarjev) ni uspel manever mestnih oblasti, sta se redarja umaknila v zasedo.
(Celoten članek si preberite v tiskani reviji Demokracija.)
