»V primerih, ko ima politična stranka ali njeni člani lastniški delež v drugih pravnih osebah (podjetjih), se zagotavljanje finančnih sredstev (bodisi v obliki povečanja kapitala ali dajanja posojil) tem pravnim osebam s strani tretjih oseb na podlagi Zakona o političnih strankah[1] (ZPolS) ne šteje za financiranje političnih strank”, so v odgovoru na naša vprašanja zapisali na Računskem sodišču Republike Slovenije.
VPRAŠANJA:
Kako Računsko sodišče Republike Slovenije komentira navedbe nekaterih slovenskih medijev, da naj bi bili vložki nekaterih madžarskih podjetij v medije, ki so domnevno povezana s SDS, sporni in nezakoniti?
Zanima nas, kaj konkretno naj bi bilo sporno, če sploh kaj, da tuja družba (družbe, podjetja) vloži (vložijo) finančni delež v medij na Slovenskem (in postanejo njegov solastnik, ali večinski lastnik), v katerem imajo manjšinski delež člani neke politične stranke?
Ali se dokapitalizacija podjetij, ki so domnevno »strankarski«, šteje za nezakonito? Kaj naj bi bil to sploh »strankarski medij«?
Kaj o tem pravi zakon o političnih strankah?
ODGOVOR:
Na podlagi 24b ZPolS računsko sodišče preverja poslovanje političnih strank. in sicer tako denarne prispevke na transakcijski račun stranke kot tudi druge oblike prispevkov političnim strankam. Vendar ZPolS govori o neposrednem financiranju političnih strank, ne pa družb, v katerih imajo politične stranke ali člani stranke delež.
V primerih, ko ima politična stranka ali njeni člani lastniški delež v drugih pravnih osebah (podjetjih), se zagotavljanje finančnih sredstev (bodisi v obliki povečanja kapitala ali dajanja posojil) tem pravnim osebam s strani tretjih oseb na podlagi Zakona o političnih strankah[2] (ZPolS) ne šteje za financiranje političnih strank. Če pa bi to podjetje stranki bodisi dalo donacijo bodisi izvedlo brezplačno storitev ali odobrilo tako imenovani izredni popust ali kako drugače dalo prispevek, pa bi se takšna ravnanja štela za financiranje političnih strank po ZPolS.
[1] Ta določa, da opravlja računsko sodišče revizijo pravilnosti poslovanja strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 evrov teh sredstev. Določa tudi, da mora računsko sodišče v posameznem letu opraviti revizijo pravilnosti poslovanja najmanj tretjine strank iz prvega stavka tega odstavka tako, da v obdobju štirih let opravi revizijo pri vseh teh strankah.
[2] Ta določa, da opravlja računsko sodišče revizijo pravilnosti poslovanja strank, ki prejemajo sredstva iz državnega proračuna ali proračunov lokalnih skupnosti in so v preteklem letu prejele ali bile upravičene do prejema več kot 10.000 evrov teh sredstev. Določa tudi, da mora računsko sodišče v posameznem letu opraviti revizijo pravilnosti poslovanja najmanj tretjine strank iz prvega stavka tega odstavka tako, da v obdobju štirih let opravi revizijo pri vseh teh strankah.