13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Prof. ddr. Aleš Iglič za Demokracijo: Apanaže rednim članom SAZU so relikt sovjetske organizacije znanosti

Z dvojnim doktorjem (fizike in elektrotehnike) Alešem Igličem smo se kot s kritičnim intelektualcem pogovarjali o različnih aktualnih vprašanjih, ki se tičejo tako slovenske kot evropske družbe. Je predstojnik Laboratorija za fiziko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

 

(…)

No, dotakniva se še Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2015 ste skupaj s sociologom dr. Janezom Jerovškom za Demokracijo napisali članek o neupravičenih, neutemeljenih in tudi nepravičnih privilegijih članov SAZU kot ostanku sovjetske organizacije slovenskih znanstvenih ustanov. Kaj konkretno sta imela v mislih?

Konkretno sva imela v mislih tako imenovane mesečne nagrade našim rednim članom SAZU, ki jih je primerneje poimenovati apanaže, saj nagrade ne moreš dobivati po obrokih, na primer v obdobju 30 let. Apanaže rednim članom SAZU so relikt sovjetske organizacije znanosti. Na problematičnost mesečnih nagrad (apanaž) članom SAZU je med prvimi pokazal slovenski biokemik prof. dr. Vito Turk. Prav dosmrtna mesečna nagrada (apanaža) članom SAZU je namreč tisti strukturni element, ki povzroča zaprtost SAZU, nizko odzivnost na potrebe časa in šibko sposobnost za prilagajanje na spremembe v okolju. V primeru tistih akademikov, ki so torej člani SAZU že daljši čas, se skupna prejeta vsota za mesečne nagrade (apanaže) približuje delu Nobelove nagrade, ki si jo nagrajenci običajno delijo. Rezultati raziskovalnega dela članov SAZU pa v veliki večini niso na ravni Nobelovih nagrajencev.

Kako pa je s tem v tujini?

Razvite zahodne demokracije, med drugimi ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Švedska, Finska, mesečnih plač akademikov (apanaž) ne poznajo. Članstvo v akademijah držav razvitih demokracij je stvar časti in ne pridobivanja dodatnih dohodkov na način, ki drugim državljanom zaradi zakonskih omejitev ni dovoljena. Tudi pet francoskih akademij, ki so združene v Institut de France, rednih mesečnih plač njihovim članom ne poznajo. Z izjemo 40 članov Academie française, ki prejemajo za urejanje slovarja francoskega jezika simbolično mesečno nagrado. Enako tudi vodstvo te akademije, ki prejema veliko manj kot predsednik SAZU. Še vedno pa poznajo mesečne plače akademikom (apanaže) nekatere države nekdanjega sovjetskega bloka z veliko stopnjo korupcije, ostanki totalitarizma in neizvedeno lustracijo, kamor očitno po nekaterih merilih spada tudi Slovenija. Neetičnost izplačevanja apanaž akademikom se v zadnjem času problematizira tudi v črnogorskem tisku, kjer imajo tudi akademijo tipa SAZU, ki iz proračunskih sredstev izplačuje apanaže njenim članom kar tako.

(…)

Biografija
Prof. ddr. Aleš Iglič se je rodil leta 1960 v Ljubljani. Z odliko je maturiral na ljubljanski Gimnaziji Poljane, Na Univerzi v Ljubljani je diplomiral in doktoriral s področja fizike ter magistriral s področja biofizike, vse na Oddelku za fiziko. Doktoriral je tudi s področja elektrotehniških znanosti na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, kjer je redni profesor in vodi Laboratorij za fiziko. Področje njegovega dela zajema elektrostatiko, mehaniko in statistično fiziko membran, statistično fiziko električne dvojne plasti, sintezo anorganskih nanomaterialov ter študij interakcij bioloških celic in liposomov s temi nanomateriali. Je dolgoletni urednik Elsevirjeve knjižne zbirke »Advances in Biomembranes and Lipid Self-Assembly«. Bil je gostujoči znanstvenik in profesor na Finskem, v Nemčiji, na Češkem in v Italiji. Je koordinator smeri interdisciplinarnega doktorskega študija Nanoznanosti na Univerzi v Ljubljani. Imel je mnoga vabljena predavanja v tujini, med drugim plenarna in pregledna. Bil je mentor ali somentor 17 doktorandom in 6 podoktorskim študentom.

(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracija.)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine