Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)
“Najbolj angažirano dejanje je, da si upaš spregovoriti o ljubezni, brez ironične distance, brez cinizma,” je opisal svojo osrednjo vrednoto letošnji Prešernov nagrajenec, pisatelj Feri Lainšček, za katerega je pomembna tudi vrednota svobode. V govoru se je dotaknil stiske, v kateri so se zaradi epidemije znašli številni ustvarjalci in izrazil solidarnost z vsemi, ki se zaradi tega ne morejo veseliti. Oprijel se je upanja, da se bomo lahko kmalu vrnili v običajno življenje.
Zaradi epidemiloških razmer bo letošnji kulturni praznik, ki ga praznujemo danes, v veliki meri zabeležen v digitalnem okolju. Ob Prešernovem dnevu so kulturne ustanove pripravile različne programe, kar pomeni, da bo, vsemu navkljub, možno obiskati nekatere institucije – seveda v okviru veljavnih omejitev. Kot vsako leto, bodo tudi letos številni muzeji obiskovalcev odprli svoja vrata brezplačno. Predsednik države Borut Pahor bo ob tej priložnosti nagovoril iz svoje palače, kamor je povabil tudi letošnje Prešernove nagrajence. Prešernovi nagradi sta prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli Brane Senegačnik, in sicer za pesniško zbirko Pogovori z nikomer, violinistka Lana Trotovšek, slikar Aleksander Červek za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj, gledališki režiser Tomi Janežič za dosežke v zadnjih treh letih ter Matjaž Ivanišin za režijo in scenarij igranega celovečernega filma Oroslan. Poleg naštetih, so nagrado Prešernovega sklada prejeli še arhitekti Blaž Budja, Rok Jereb in Nina Majoranc za projekta Materinski dom v Ljubljani in Poslovna stavba Tem Čatež.
Na kulturni praznik vsako leto tradicionalno poteka tudi recital Prešernovih del pred Prešernovim spomenikom na Prešernovem trgu v Ljubljani. Letos bo, zaradi epidemije, recital potekal prek spleta, po zvočnikih pa ga bo slišati tudi na mestnih ulicah. Včeraj pa je potekala tudi tradicionalna državna proslava, na kateri so počastili dobitnike Prešernovih nagrad. Zaradi epidemioloških razmer, so jo v celoti posneli vnaprej. Proslava je letos nosila naslov “Up budi!”, uvedel pa jo je balet na temo Prešernovega Povodnega moža, ki mu je sledil Pihalni kvintet Slowind z odigrano Zdravljico.
Tudi Državni svet je zaradi epidemije covida-19 kulturni praznik letos obeležil drugače, je poročala STA. Državne svetnice in svetniki so včeraj v videu podali svoja razmišljanja o poeziji Franceta Prešerna. Predsednik DS Alojz Kovšca je povedal, da so si za izziv letošnjega praznovanja izbrali motiv politične sporočilnosti Prešernovih pesmi in misli. “Poezija Franceta Prešerna v sebi skriva toliko zakladov, da bomo kot narod iz njenega izvira lahko znanja željno pili, dokler bomo obstali,” je ob prazniku še poudaril Kovšca. Po njegovem mnenju so temeljna vprašanja, ki so bila vodilo tudi državnim svetnikom pri oživljanju Prešernove pesniške besede, kaj se lahko politika nauči od Franceta Prešerna ter kaj je tisto, kar lahko dvigne nivo politične kulture in komuniciranja v vse bolj napeti, razdvojeni in nestrpni družbi sodobnega časa.
Predsednik vlade Janez Janša je ob prazniku povedal: “Narodna kultura je skozi zgodovino ohranjala slovensko bit in krepila nacionalno zavest, ki je svojo uresničitev dosegla skozi slovensko osamosvojitev. Kultura je zato eden ključnih temeljev slovenske nacije in samostojne slovenske države. Zavedanje njenega pomena se odraža tudi v tem, da je kulturni praznik slovenski državni praznik in dela prost dan.” Pojasnil je tudi, da vlada v teh težkih časih podpira kulturo, v protikoronskih paketih ji je doslej namenila 36,4 milijonov evrov, predvsem pomoči kulturnim ustvarjalcem, društvom, ustanovam in zavodom s področja kulture. Vse v želji, da bi različne dejavnosti na področju kulture to težko obdobje preživele s čim manj posledic. Za leto 2021 so se glede na leto 2020 povečala tudi sredstva proračuna ministrstva za kulturo za 48,5 milijonov evrov in v skupni višini tako znašajo 238 milijonov evrov.
