Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Podpise na obrazcu za zahtevo referendum o dodatku k pokojnini, ki bi političnim izbrani eliti zagotavljal najvišje pokojnine, je od danes mogoče overiti na upravnih enotah.
V članku podrobno pojasnjujem, kako to lahko storite in s tem preprečite privilegij, ki bi zagotovil okoli tri tisoč evrov neto mesečno pokojnine vsem Prešernovim nagrajencem od druge svetovne vojne naprej, nekaj nižje pa množici prejemnikov nižjih nagrad. Za vsakega Prešernovega nagrajence bo, če bo zakon o privilegijih obveljal, to pomenilo povprečno okoli 400.000 evrov vredno državno rento. Že deset jih bo povrnilo vrednost izvedbe referenduma. Tako velikanski finančni privilegij bi nadgradil Prešernovo nagrado, ki je vsakemu od nagrajencev že prinesla zadnja leta 30.000 evrov davkoplačevalskega denarja.
V Spletnem časopisu novemu zakonu kot nadgradnji tratenj javnega denarja za privilegije peščice ostro nasprotujem in vse bralce pozivam, da prispevate podpis in na referendumu glasujete proti zakonu, s katerim bi vladajoči nadgradili nerazumen zakon iz časa socializma (ZIPO), po katerem je leta 2023 dodatke k pokojninam za izjemne zasluge prejemalo 66 kulturnikov, med njimi že četrt stoletja Svetlana Makarovič, pa tudi Boris A. Novak, ki mu je dodatek sedanja vlada podelila konec leta 2023. Na letni ravni smo vsakemu od teh 66 leta 2023 doplačali 7.347 evrov k pokojnini. Dodatek je dodatno dobivalo še 55 dedičev že umrlih zaslužnih državljanov. Dedovanja zakon iz časov socializma ni vseboval. Določal je, da mora tudi o morebitnih dodelitvah dodatka družinskim članom odločati vlada. A jih po drugih popravkih pokojninske zakonodaje ob smrti zaslužnega že dolgo dodeljuje kar ZPIZ.
V najnovejšem zakonu so dedovanja dodatka za zasluge, kot bi ga po novem delili, onemogočili.
Kdo vse so trenutno prejemniki in kdo dediči privilegijev po ZIPU vlada in ZPIZ prikrivata javnosti. Zakaj jih je sram razkriti zaslužne, ki so bogato nagrajeni in njihove dediče, si lahko mislimo.
Po tem, ko so mi iz vladi in ZPIZ več mesecev zavračali posredovanje točnih podatkov, kdo vse zadnja leta prejema dodatek k pokojnini za izjemne zasluge, je UKOM ob začetku zbiranja podpisov za referendum nenadoma le razkril, komu vse so s sklepi dodatek v zadnjih desetletjih podarili na vladi, a to svojemu mediji N1. Še vedno pa niso razkrili, kdo vse so dediči, ki prejemajo dodatek. V N1 tako poročajo o zanimivem preobratu v vladi pri obveščanju javnosti o lastnem ravnanju: “Vladni urad za komuniciranje (Ukom) nam je posredoval podatke, komu je vlada od leta 1990 dalje izdala odločbo za dodelitev izjemne pokojnine. Iz njih je razvidno, da je bilo daleč največ izjemnih pokojnin dodeljenih na področju kulture. V preglednici, ki smo jo naredili na podlagi posredovanih podatkov, izjemne pokojnine na področju športa od leta 2017 dalje niso vključene. S tedaj sprejetim zakonom o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa namreč upravičenec pravico do tega dodatka pridobi na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, kot je razvidno iz podatkov ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, pa so ta dodatek v zadnjih 14 letih prejeli 104 športniki. Največ izjemnih pokojnin je od leta 1990 dalje dodelila druga vlada Janeza Drnovška, skupaj 140, od tega samo 20. decembra 1993 kar 69…” Celoten članek lahko najdete tukaj: Izjemne pokojnine: nekoč so bili Janševi radodarni, danes jim nasprotujejo.
Celoten spisek športnikov in športnih funkcionarjev z izjemnimi pokojninami, ki je bil uzakonjen v času vlade Mira Cerarja na predlog Petra Vilfana, ki je tudi že med prejemniki privilegija, si lahko preberete tukaj:
Večine medijev vladno prikrivanje podatkov o prejemnikih vladnega privilegija do začetka zbiranja podpisov za referendum ni posebej zanimalo. Statistični podatki o prejemnikih državnih dodatkov k pokojninam in o dedičih, ki so privilegije podedovali, (plačujemo vse to vsi iz proračuna) so objavljeni tako:
Obrazec, ki ga morate izpolniti in podpisati pred uradno osebo na upravni enoti, potem pa poslati pobudniku zbiranju 40.000 podpisov, to je stranki SDS, da bi ta, če ji uspe zbrati dovolj podpisov, lahko zahtevala razpis referenduma, je takšen:
Na obrazcu morate čitljivo in z velikimi tiskanimi črkami izpolnite osebne podatke (ime in priimek, datum rojstva in stalno prebivališče). Bodite pozorni, da bodo podatki enaki kot na vašem osebnem dokumentu. Obrazec morate podpisati šele na upravni enoti/krajevnem uradu pred uradno osebo. V primeru, da obrazca ne podpišete pred uradno osebo, podpis ne bo veljal. Ob podpisu potrebujete dokument (osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje). Naročanje na upravni enoti ni potrebno. Izpolnjen in na upravni enoti podpisan obrazec morate potem poslati na naslov:
Slovenska demokratska stranka
Trstenjakova 8
1000 Ljubljana
Podpise je mogoče oddati tudi digitalno. Za podpis podpore preko e-uprave kliknite na povezavo, ki vas bo pripeljale neposredno na: stran za podpis referendumske pobude. Pogoj za podpis preko e-Uprave je digitalno potrdilo (SIGEN-CA, POŠTA CA, AC NLB in Halcom CA).
