Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
Golobova vlada bo v sredo zopet razpravljala, kako reformirati plačni sistem, pri tem pa niti ne ve, kako bo zbrala sredstva za plače, ki jih je ad hoc obljubila do zdaj. Vse več sindikatov javnega sektorja zahteva svoj del in zvišanje plač, pri tem pa nihče iz Golobove vlade ne razkrije, od kod bodo dobili denar za ugoditev vseh zahtev in obljub. Kdo bo dal denar za reforme? Nepremičninski davek? Davek na vso premoženje?
Vrh koalicije bo v sredo nadaljeval razpravo o napovedanih reformah vlade v letu 2023. Ob zahtevah vse več sindikatov javnega sektorja po zvišanju plač in napovedih zaostrovanja sindikalnih aktivnosti bo koalicija tokrat pretresala izhodišča za reformo plačnega sistema. Razprava pa bo po napovedih tekla tudi o stanovanjski politiki, poroča STA.
Golobova vlada je še pred 14 dnevi na koalicijskem vrhu razpravljala v zvezi z zdravstveno reformo, vendar sodeč po še kar trajajoči krizni situaciji do nekih konkretnih rešitev niso prišli. “Mešanje megle” bi rekli temu nekateri. Tokrat sledi nova “razprava”, ki bo v sredo na Brdu pri Kranju, osrednja tema pa naj bi bila reforma plačnega sistema v javnem sektorju in stanovanjski politiki, pri čemer pa nihče ne govori o tem, od kod bodo dobili denar za izpolnjevanje svojih “obljub” in ugoditev zahtev sindikatov.
Glede na njihove napovedi po vrtoglavih obdavčitvah je možno sklepati, da bodo pobirali iz žepov davkoplačevalcev več, s tem pa “nahranili” denarja lačen javni sektor. Golob je v preteklosti že večkrat napovedal višje davke in tudi obdavčitev vsega premoženja. To je razkril med odgovarjanjem na poslansko vprašanje, ko je bil povprašan okrog namer vlade v prihodnje v zvezi z davčno politiko. Okrog obdavčitve vsega premoženja ni jasno nič konkretnega, je pa dejstvo, da večja, kot bo obdavčitev, manj bo država pobrala, saj ljudje gredo v iskanje obvodov.
Foto: Nova24TV
Višje plače na račun davkoplačevalcev
Spomnimo, da je vlada v osmih mesecih svojega mandata že ugotovila, kako posredno nacionalizirati zasebno premoženje državljanov. Zakaj gre? Kot smo že poročali v preteklosti, bo novi nepremičninski davek pomenil, da bo treba na leto za lastno nepremičnino plačati 2.245,00 evrov na leto, če je vredna okrog 275.536,00 (v Ljubljani je to manjše stanovanje na periferiji), tisti, ki ga oddajajo pa bodo na vrh tega plačali še 1300 evrov davka.
Iz tega sledita dve posledici. Prvič – nikomur se ne bo splačalo imeti stanovanja kot naložbe oz. kot investicijo v tretji pokojninski steber, saj bo več kot polovico plačal nazaj državi, torej mu – če odštejemo redna vzdrževalna dela – ne bo ostalo nič, razen stroškov. Videti je da osrednji motiv takšnega davka ni le v polnjenju fikusa, za hranjenje skrajno levih nevladnih organizacij, t. i. “civilne družbe” in velikega državnega aparata, ampak je daljnoročni cilj državljani brez nepremičnin in država z nepremičninami – ki jih bo potem delila “poslušnim”. Plan stranke Levica se počasi – mimo oči navadnih ljudi – počasi implementira.
Levica, koordinator Luka Mesec (Foto: STA)
Sindikati javnega sektorja so že nestrpni in v pričakovanju po višanju plač, potem ko je Golobova vlada plače za 600 evrov bruto povišala sodnikom in tožilcem – ti namreč morajo biti zadovoljni, da bi Golobu tudi v prihodnosti gledali skozi prste. Kot pa so bili nepremišljeni njihovi ukrepi doslej, je tudi to višanje plač sprožilo domino efekt, zato se v zadnjih tednih vrstijo zahteve vse več skupin javnega sektorja po zvišanju plač in napovedi zaostrovanja sindikalnih aktivnosti. Vladi ob tem očitajo tudi, da problematiko plač rešuje parcialno le pri nekaterih poklicnih skupinah, ki so deležne privilegirane obravnave, medtem ko za ostale vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema. K dvigu plač so za tem med drugim pozvali še vojaki, gasilci, policisti in občinski funkcionarji. Zaostrovanje aktivnosti napovedujejo tudi v zdravstveni negi, takojšnja pogajanja o boljšem vrednotenju svojega dela pričakujejo tudi v kulturi.
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik bo izhodišča za plačno reformo torej najprej predstavila na koalicijskem vrhu, zanimivo pa bo videti njihov “načrt” o financiranju vseh povišic in predstavitev – če bodo sploh pomislili na to – vseh posledic, ki jih bo to prineslo za sabo. Spomnimo, da so prav povišice tiste, ki so še dodatno obremenile starejše in starše. Nekateri so na račun tega ostali brez oskrbe, medtem ko bodo starši po nove za vrtce plačevali več. Koalicija bo v sredo po načrtih usklajevala tudi izhodišča stanovanjske politike, na dnevnem redu pa sta sicer še davčna in šolska reforma, ki pa jih bodo po pričakovanjih obravnavali na kasnejših zasedanjih koalicije.
