Piše: Gašper Blažič
V novi številki Demokracije, ki je izšla danes, v osrednji temi pišemo prav o pojavih groženj s smrtjo, ki jih na različne, tudi vandalske načine izražajo skrajni levičarji, organi pregona pa ob tem molčijo ali pa iščejo razloge, zakaj takšna praksa ni kazniva. Pa čeprav ne gre zgolj za grožnje predsedniku vlade Janezu Janši, ampak vsem, ki pripadajo pomladnemu političnemu taboru, se deklarirajo kot protikomunisti in domoljubi. In jasno je, da tožilstvo in sodstvo, ki sta deklerativno neodvisna družbena podsistema (dejansko pa ju usmerja politično podzemlje), ne postavljata nobenih meja avtorjem groženj, zato je mogoče pričakovati, da bodo vse bolj prehajali od besed k dejanjem.
Znano je sicer, da razni levičarski aktivisti ves čas poudarjajo, da je zaradi »desne vlade« pri nas ogroženo tako rekoč vse: demokracija, človekove pravice, kultura, gospodarstvo, svoboda posameznika, svoboda izražanja, itd. Ob tem pa vlado tudi tožarijo v tujino in preko zvez dosegajo objave člankov v tujih medijih, kjer lastno državo slikajo kot nekakšno banana-republiko, v kateri vlada diktator. Seveda pa ob tem mešajo objektivna dejstva demokratičnosti in svobode s svojimi lastnimi kapricami in privilegiji. In kadar so ti ogroženi, takrat je po njihovo ogrožena demokracija. Nič novega, tako so delovali pravzaprav ves čas, kadar je bila na oblasti »neprava« opcija, le da v svoji revolucionarni zagnanosti kažejo svojo lastno nasilnost. Ob tem očitno mižijo pred dejstvom, da indeksi demokratičnosti naši državi vedno izmerijo izboljšanje, kadar ni na oblasti strank tranzicijske levice. Seveda bi bila stopnja demokratičnosti še precej boljša, če ne bi politično podzemlje preko sodstva in tožilstva postavljalo pravila po svoje. Sedaj imamo v rokah tudi zelo konkreten dokaz za to.
Obsojen zaradi zapisov na twitterju
Marsikdo je namreč včeraj zastrigel z ušesi, ko je znani novinar Martin Česenj, ki je nekdaj aktivno deloval na področju avtomobilizma, preko twitterja sporočil, da je bil zaradi nekaterih zapisov na twitterju obsojen na šestmesečno zaporno kazen s preiskusno dobo dveh let, nato pa zaprl račun na twitterju. Seveda nas je zanimalo, kaj se je zgodilo. V telefonskem pogovoru je pojasnil, da je včeraj po pošti prejel sodbo okrajnega sodišča v Kopru, v kateri ga je sodnica Melita Černe za krivega zaradi širjenja nestrpnosti po 297. členu kazenskega zakonika. Šlo naj bi za tri zapise na twitterju iz leta 2016, sodišče jih datira z dne 28. 3. 2016. Njihova vsebina je naslednja: »Kaj je zdaj? Bomo drhal spet spuščali čez našo južno (schengensko) mejo in ali bomo končno ustrelili vsakogar, ki bi jo nezakonito prestopil?«; »To niso ljudje, ampak poživalska drhal, zato jih je potrebno pobiti, da bomo preživeli mi in naši potomci.« in »V morje naj jih zmečejo.« Kot je zapisano v obrazložitvi sodbe, naj bi obtoženec s tem širil nestrpnost proti ljudem tuje narodnosti, v tem primeru proti (ilegalnim) migrantom.
Od vložitve obtožnega predloga do sodbe zgolj mesec in pol
A to, kar je pri tej sodbi zastrašujoče, je predvsem dejstvo, da je bil obtožni predlog – podpisala ga je tožilka Natali Volčič Ivanič s koprskega tožilstva – izdan 29. decembra 2020, koprsko sodišče pa je ekspresno pohitelo in sodbo izdalo 12. februarja letos, kar pomeni, da od vložitve obtožnega predloga do izdaje sodbe ni minilo niti mesec in pol, kar je glede na pregovorno počasnost sodnih mlinov v Sloveniji neverjetna hitrost. Kdo je ovaditelj, ni znano, je pa razvpiti spletni portal Spletno oko tožilstvu očitno posredoval še sedem zapisov, ki jih je Martin Česenj na twitterju objavil lani. Česenj nam je v telefonskem pogovoru pojasnil, da je bil zgolj zaslišan na policiji, na sodne obravnave pa ga sploh niso povabili, tako da se pravzaprav sploh ni mogel zagovarjati in pojasniti okoliščin, saj mu je obtožni predlog denimo očital, da je s tretjim od spornih zapisov (»V morje naj jih zmečejo.«) migrantom grozil z nasilno utopitvijo, kar iz zapisa ni razvidno.
Očitno je torej, da je ovaditelj tožilstvu poslal iz konteksta iztrgane posnetke zaslona s twitterja, k slednjim očitno dodal svojo interpretacijo, tožilstvo je temu verjelo in očitno je pod tem vtisom ravnala tudi sodnica, ki je izrekla sodbo. Kot bi rekli naši južni bratje: »Kadija tuži, kadija sudi!« No, morda pa bi vsaj tisti zapis o streljanju lahko pomenil tudi določen odmev na ravnanje sodnika (prav tako iz Kopra!), ki se je nekdaj navduševal nad obračuni s tistimi, ki so ilegalno prestopali mejo – to je seveda sedaj že nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Torej: vsaj z vidika procedure je bil sodni postopek proti Česnju skrajno sporen. Česenj je v telefonskem pogovoru sicer priznal, da je bil v svojih zapisih na twitterju večkrat oster, vendar nekoga, ki kolje, uničuje in posiljuje, ne more imenovati drugače kot drhal.
Sedaj pa primerjajte tovrstno sodno prakso s tem, kako se tožilci in sodniki odzivajo na zavržena in sprevržena dejanja skrajnih levičarjev. Več kot očitno dvojna merila!
