Piše: Tanja Brkić (Nova24TV.si)
“Spomnite se, Delo v 90ih letih kot osrednji medij tudi s precej večjo močjo, kot jo imajo danes, pa so bili tam novinarji takšni in drugačni, zaradi česar je bilo Delo relativno kvaliteten časopis, pa tudi zanimiv za prebrat,” je med drugim v oddaji Signal dejal nekdanji direktor TVS Uroš Urbanija. Tako on kot nekdanji urednik Siola in današnji urednik Spletnega časopisa Peter Jančič in predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič menijo, da se je stanje medijske krajine v Sloveniji izrazito omejilo, da pa na vidiku ni nekih večjih sprememb.
Kakšno je dejansko stanje medijev v Sloveniji, kaj se dogaja v ozadju, ali izobraževalni sistem vzreja novo generacijo levih novinarskih aktivistov in ali so v Sloveniji novinarji zares zaščiteni? O vsem tem in še več v tokratni oddaji Signal s tremi eminentnimi imeni iz Slovenskega novinarstva.
Uvodoma spregovorijo o nagnjenosti medijskega prostora, pri čemer Peter Jančič pripomni, da je edina medijska pluralnost v današnjih osrednjih mediji “poročanje o športu in šahu”. Kar se tiče tiska, Jančič pojasni, da je v lasti lastnika Kolektorja Stojana Petriča, ki je tisk prevzel bolj zaradi reklamnega prostora, celo medijsko podjetje pa je od Zorka iz SD, ki je kasneje prevzel TDK in dobil 10 milijonov. Drugo največje medijsko podjetje je v lasti tajkuna Martina Odlazka, tam so glavne zvezde iz medija Necenzurirano, za katere je iz preteklosti znano, da jih je vzporedno plačeval premier Robert Golob in današnji finančni minister, pri čemer javnost še vedno ni dobila pojasnila, zakaj je temu tako, enako velja za Večer, medtem ko Jančič trdi, da pa za Dnevnik nikoli ni bilo sporno, da sodi na levo.
Uroš Urbanija meni, da so bili mediji v Sloveniji v devetdesetih letih celo bolj pluralni kot danes in so bili zaposleni v medijih nazorsko zelo različni. “Spomnite se, Delo v 90ih letih kot osrednji medij tudi s precej večjo močjo, kot jo imajo danes, pa so bili tam novinarji takšni in drugačni, zaradi česar je bilo Delo relativno kvaliteten časopis, pa tudi zanimiv za prebrat,” je dejal Urbanija, ki pojasnjuje, da se je sčasoma medijski prostor začel zapirati, zlasti pa je to očitno zdaj po prevzemu nacionalne hiše RTVS. Tomšič na pluralnost medijev oziroma, kot pravi, “nepluralnost medijev” gleda s podobnega vidika kot druga dva gosta. “Medijski prostor v Sloveniji je zelo monoton, enobarven, mislim, da to lahko ugotovi vsak, ki slovenske medije spremlja en teden,” je dejal Tomšič. Jančič meni, da “smo bili s prevzemom nacionalne televiziji priča dvojni revoluciji. “Nekoč, na začetku tranzicije je Ustavno sodišče reklo, da je neustavno, ko je oblast predčasno odstavila Žarka Petana, in da se ne sme predčasno kar tako odstaviti nekoga, ki je bil ravno imenovan, zdaj pa ne da so samo z zakonom predčasno odstavili celotno vodstvo in nastavili nove, politično primernejše. Zgodilo se je več kot to, zakon je določil te spremembe, potem pa so prišli novi voditelji in ti so šli dalj od zakona,” je dejal Jančič, ki je v nadaljevanju tudi pojasnil, kakšen je bil njihov nadaljnji korak.
Foto: zajem zaslona
Urbanija: želel sem si odprtega medijskega prostora
Urbanija pri tem doda, da so nekdanjega v. d. generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha odstavili “dobesedno deset dni pred iztekom mandata po zakonu in še to z izmišljenimi razlogi, odstavili so ga med dopustom, da ne rečem, da so ga v času dopusta iskali z detektivom, potem pa se zgražali, ker ga niso našli, kar je do skrajnosti perverzno,” pove Urbanija in dodaja, da “te menjave na mestih urednikov skušajo postfestom sedaj obrazložiti, pri čemer se vedno zapletajo”, češ da so odstavljali “prišleke”, ki pa le niso bili prišleki, sami sebi nasprotujejo. Spomnil je tudi na dejstvo, da v času njegovega prihoda na RTVS ni bil odstavljen noben od takratnih treh voditeljev, kljub nekaterim morebitnim argumentov, da bi bilo to potrebno. “Želel sem si, da televizija postane pluralna, kot tudi da slovenska javnost začuti nujno potrebo po pluralnosti,” medtem ko meni, da gre zdaj vse v nasprotno smer, v smer enoumja.
Tomšič: gre za značilno boljševiško mentaliteto
Matevž Tomšič meni, da je že sam izraz “prišleki”, ki ga je uporabila ena od teh najbolj glasnih političnih aktivistk na RTVS, dovolj pomemben. Po njegovih besedah je že po vsem tem možno zaključiti, da imajo javni medij ti ljudje za neki svoj “fevd, to je nekaj, kar jim pripada”. “Tukaj se uporablja neki diskurz, ki ga levičarski krogi pri nas pripisujejo bolj radikalnim desničarjem, ki jih označujejo za ksenofobe,” pojasni Tomšič in zadevo primerja z očitki levice do desnica, ki jim stalno očitajo nestrpnost do tujcev. Jančič opomni, da je bil lani zakon o RTV na hitro sprejet, kar ni običajna praksa, in da so takrat trdili, da ni problem v kadru, ampak ostalih zadevah, kot je na primer financiranje in poslovanje javnega medija. Vendar zdaj vidimo, da je zgodba popolnoma drugačna, saj javnosti prodajajo zgodbe o dobrem delovanju, menjavajo pa celotno kadrovsko strukturo.
Foto: zajem zaslona
Urbanija: Martič na novinarski konferenci lagal
Novi predsednik uprave je na novinarski konferenci, ki je po mnenju Urbanije izpadla bizarno, začel z lažjo, da je ob nastopu moral vdreti v pisarno nekdanjega v. d. generalnega direktorja, pri čemer pojasnjuje, da je bil Grah Whatmough takrat na bolniški, nadomeščal ga je Urbanija, ki pa od pisarne ni imel ključev. “Ključe je imela poslovna sekretarka, ki je odklenila vedno, ko sem prišel jaz, in predstavljam si, da je odklenila tudi, ko je prišel Zvezdan Martić, tako da je to ena taka eklatantna laž, češ, morali smo vdreti v pisarno. To pa ni edina laž,” je izpostavil Urbanija, ki je dejal, da mu je Martić očital, da je bilo ob prihodu v njegovo pisarno na mizi nekaj sto nepodpisanih pogodb, pri čemer je Urbanija pojasnil, da je šlo za domnevno sporne zadeve, ki jih pa ni želel podpisovati na lastno roko, zato je to prepustil novemu vodstvu. Jančič trdi, da se v resnici vrši pritisk nad vlado, da bi povišala prispevek in jim dala denar iz državnega proračuna. Je pa vlada v tem trenutku v resnih težavah zaradi poplav in BDP se je izkazal za nižjega, kot so sprva mislili, zato morajo varčevati, “ljudje pa so že itak besni, ker so napovedali cel kup nekih prispevkov”, trdi in dodaja, da bo vladi težko, saj želi ohraniti popularnost.
Jančič: spoznal sem tudi levo usmerjene novinarje, ki so izvrstno opravljali svoje delo
Kako gostje ocenjujejo izobraževanje novih novinarjev. Tomšič meni, da je potrebno izpostaviti monopole nad izobraževalnimi sistemi, saj z njimi ni nič drugačna zgodba kot z mediji, saj pluralizma manjka tudi na šolskem področju. “Vemo, da ima država nadzor nad izobraževalnim sistemom,” trdi Tomšič, ki pravi, da je tukaj velik problem, sploh v državi, ki je bila dlje časa v nadzoru ene politične stranke, pri čemer izpostavi LDS, ki je že takrat smatral šolski resor kot ključni resor za oblikovanje duha oziroma “idejno profiliranje mladih državljanov, ki postanejo volivci ali zasedejo velike funkcije,” je pojasnil Tomšič. Jančič meni, da konkretno pri novinarjih niso stvari tako enoznačne. “Pri medijih je nekaj desno nazorskih novinarjev, ki se morajo skrivati, pa so izredno sposobni, in drugič kot urednik sem spoznal vrsto novinarjev, ki so levičarji, ampak so vrhunsko opravljali svoje delo,” pravi Jančič, ki omeni, da je bilo nenazadnje zelo profesionalno s strani levih medijev tudi izpostavitev zgodbe o Sanji Ajanović Hovnik in njenim letalskim kartam v ZDA.
Foto: zajem zaslona
Glede zaščite novinarjev v Sloveniji Tomšič meni, da je potrebno imeti neki širši kontekst. “Neka politična polarizacija je danes precej večja kot v 90ih letih, sploh če pogledamo, kakšna je bila sestava izvršne oblasti, takrat smo imeli malo širše koalicije, tudi leva koalicija si je prizadevala ustvariti neki vtis, da skuša presegati te delitve,” je dejal Tomšič, ki je dodal, da se je Janez Drnovšek tudi sam trudil ohranjati neki pluralizem, medtem ko imamo po njegovih besedah danes na oblasti vlado, ki je “izjemno radikalna in omejena”. Tomšič meni, da so pri zaščiti novinarjev eno zakoni in drugo praksa, da so neka varovala, ki pa očitno ne zaležejo, izpostavi primer kadrovske čistke na RTVS.
Slovenija potrebuje pogumne in profesionalne novinarje
Mogoče smo malo podcenjujoči do ljudi, ljudje so pametni in medije dosti boljše preberejo, kot mi mislimo, in jim manj verjamejo, kot mi mislimo, zato se tudi javno mnenje tako hitro nenadoma spremeni, je dejal Jančič ob koncu. Veseli ga, da ljudje medije gledajo z zdravo pametjo. Urbanija je ob koncu dejal, da je že ob samem prihodu na RTVS videl novinarje, ki so kljub pritiskom želeli ohraniti profesionalnost in njegovo sporočilo takrat je bilo: “Ne se bati, delajte profesionalno,” je dejal Urbanija, ki si želi, da bi bilo med novinarji čim več pogumnih in čim manj strahu pred politiki, gospodarstvom in kolegi aktivisti. Tomšič sicer ne vidi Jančičevega optimizma, upa pa, da bo takšnih vedno več. “Prizadevamo si, da politična in medijska pismenost ljudi spravi na višji nivo”.
