Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Po volitvah bomo opravili zamenjave, morali jih bomo in pri tem ne bomo govorili, da nimamo nič s tem. Vrnili bomo standarde, ki smo jih že imeli,” je ponovno napovedal predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec, ki je to že večkrat omenil – v smislu, da gre pri njegovem kadrovanju za povsem drugačno situacijo in upravičeno dejanje, saj je državo treba spraviti nazaj v “normalno stanje”. Seveda pa je povsem druga zgodba sedaj, ko Robert Golob ni dobil novega mandata, saj se je lastnica, torej država, odločila, da poišče novega predsednika uprave Gen-I. V tem primeru gre po besedah leve opozicije za “neusmiljeno politično kadriranje po državnih podjetjih”.
“Že zdaj nas sprašujejo, ali bomo menjali posameznike na vodstvenih položajih. Seveda bomo. Na vseh ravneh. Naredili bomo vse, kar bomo lahko, da bomo spet ustvarili normalno državo. Ena od napak leve sredine je tudi ta, da nenehno govorimo ‘joj, ne smemo biti isti’. Z molitvijo na mitraljez ne gre. Šarec je kriv, ampak puška je še kako ravna!” je predsednik LMŠ Marjan Šarec za revijo Ona že junija napovedal svoj kadrovski cunami.
“Po volitvah sledi najprej zamenjava nekompetentnih kadrov, pregled javno finančne slike in sestava proračuna na realnih osnovah, vrnitev zunanje politike na normalno, evropsko pot in zlasti vrnitev kompetentnih kadrov v vrstah policije, da bodo preiskali gospodarski kriminal, ki ne sme zastarati. Policija ne sme biti strankarsko politično vodena, temveč mora biti v službi ljudi,” je Šarec tudi že kakšen mesec nazaj zapisal na Facebooku – zakaj na primer policija tega ni počela že v času njegove prejšnje vlade, sicer ni pojasnil. Politično kadriranje je seveda povsem običajno, kadar se zamenja politika – že zato, ker si je prejšnja politika pač nastavila na položaje svoje ljudi. A običajno je to le takrat, ko kadruje leva opozicija, vse drugo pa tradicionalno izstopa iz normale.
#blog ✒ @sarecmarjan
Po volitvah bomo opravili zamenjave, morali jih bomo in pri tem ne bomo govorili, da nimamo nič s tem. Vrnili bomo standarde, ki smo jih že imeli.https://t.co/OKnPNmYg7A— Stranka LMŠ (@StrankaLMS) November 13, 2021
Obsežno kadrovanje je Šarec odkrito napovedal tudi pred državnozborskimi volitvami 2018. Dejal je: “Treba je dati dobra vodstva v državne družbe. SDH mora biti bolj pod nadzorom vlade, ki je predstavnik ljudstva in tudi lastnik teh družb. In če si kot vlada lastnik, SDH ne more delati po svoje. SDH je očitno preveč neodvisen. Če premier reče, da se ne sme v nič vtikati, hkrati pa je odgovoren za vse, ne more pa dejansko nič, je torej vpliva vlade premalo. Več vpliva želim samo v tistih podjetjih, ki so ključna za Slovenijo.” A kadar politično kadruje tranzicijska levica, mediji, ki so v njeni službi, v tem seveda ne vidijo nobene težave. Težava nastopi le, ko svoj kader nastavlja desnica – in ob tem pač odstavlja kader, ki ga je nastavila prejšnja politika, torej politika, ki je v Sloveniji na oblasti večino časa in je tudi navajena, da ima ob koritu nastavljene svoje ljudi. Ravno zato je vsakič, ko oblast prevzame aktualni premier Janez Janša, takšna panika – ker je treba državo pač spraviti nazaj v “normalno stanje”.
Politično kadrovanje je povsem normalno tudi takrat, ko to počne stranka SD. Poslanec Matjaž Han je že pred leti povedal, da kadrovanje zanj ni tabu tema. Tisti, ki na volitvah prevzame odgovornost, lahko nastavi svojega človeka na določene funkcije. Han je takrat tudi pripomnil, da LMŠ nima primernih kadrov, zato pa pridejo na položaje ljudje, “ki gredo v zgodbe zaradi lastnih interesov in funkcije ne opravljajo tako, kot bi si želela stranka“. Torej – po njegovem mnenju nek neodvisni strokovnjak očitno ne bi bil primeren, primeren je zgolj nekdo, ki funkcijo opravlja po željah stranke. S predpogojem, da je to stranka leve tranzicije, se razume.
V Demokraciji so spomnili še na en primer političnega kadrovanja glavnega kadrovnika Gregorja Golobiča, v službi globoke države. Uroš Rotnik je namreč v intervjuju za Žurnal januarja 2010 takole opisal svoje začetke v TEŠ-u: “Ko sem leta 2001 kandidiral za direktorja, sem poklical svojega najstarejšega bratranca Petra Tevža. /…/ On je bil takrat kar v dobrih odnosih z Golobičem. /…/ Vprašal me je, kaj je tema. Malo sem zajecljal, da bi bil rad direktor, pa je rekel, da če je tako, naj pridem kar naslednji dan ob pol sedmih zjutraj.” Tudi takrat se nihče ni pretirano razburjal – če kadrujejo “naši”, je torej povsem normalno, kot je stanje v državi povsem normalno le takrat, ko imamo na oblasti stranke leve opozicije.
