Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Društvo novinarjev Slovenije se je v preteklih dneh izjemno izkazalo pri iskanju pravice in sredstev za Slovensko tiskovno agencijo. S tem so odprli številna odprta vprašanja, med katerimi je tudi, zakaj se RTV in STA že ves čas ne financirata s prostovoljnimi prispevki; kritika o tem, če gre za financiranje visoke plače direktorja STA Veselinoviča in celo vprašanje o tem, zakaj morajo državljani posebej plačevati storitve STA, ko pa je že financiran s strani države. DNS bi moral slediti enakim merilom in javno izpostaviti primer vsakršnega nasilja nad novinarji, tako pa izbrane preprosto pomede pod preprogo.
Društvo novinarjev Slovenije je izjemno zanimiva organizacija, katere glavno poslanstvo bi moralo biti zaščita vseh novinarjev v Sloveniji. Navedeno pa zanje povsem ne drži, med drugim pa so poleg društva postali na nek način “humanitarna organizacija za STA”. DNS se v podobnem primeru ni odzivala na podporo tudi drugih medijev, ki bi poskrbeli, da je slovenski medijski prostor uravnotežen. Še več, Demokracija sploh ni mogla odpreti številke za donacije, saj so jih odpravili z navedbo, da niso humanitarna organizacija, a očitno tudi tukaj veljajo drugačna pravila.
Spomnimo primer novinarja Mira Petka, ki je razkrival finančni kriminal koroške tajkunske mafije. Po Petkovem poročilu o sumu, da v dravograjski podružnici NKBM niso spoštovali pravil, ki urejajo preprečevanje pranja denarja, je sledil nenavaden preobrat. Namesto, da bi organi pregona preizkusili utemeljenost novinarjevega pisanja, je policija po objavi člankov novinarja Petka povabila na zaslišanje, na katerem so policisti želeli izvedeti, od kod mu podatki o nepravilnostih v dravograjski podružnici NKBM.
Še več, konec februarja 2001 so ga našli hudo ranjenega pred domačo hišo v Mežici. Brutalno sta ga pretepla dva neznanca. V bolnišnici so ugotovili, da sta mu polomila nos in ličnico, hkrati pa je utrpel še možganske poškodbe. Po napadu so zdravniki označili zdravstveno stanje kot resno, glede na to, da je bila situacija takrat drugačna je ta napad precej odmeval v javnosti, se pa sedaj precej pometa pod preprogo in skriva pred “današnjimi napadi” na novinarstvo.
Medijski bum ob “napadih” na leve novinarje, napadi na desne novinarje pa so pometeni pod preprogo
Sledil je napad na novinarko Demokracije Petro Janša, ki je redno spremljala shode Odbora 2014. Ko je želela novinarka nasprotnike shoda fotografirati, jo je eden od njih prijel za roko in poškodoval. Ob tem so v združenju novinarjev in publicistov pričakovali, da se bodo na to odzvale tudi pristojne inštitucije, denimo dogodek so opazovali štirje policisti, a nihče ni ničesar storil. Obsodbi napada na novinarko se je pridružilo tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki je ugotavljal, da je novinarski ceh na dnevni ravni v že tako pregreti in nestrpni družbeni klimi vse bolj podvržen pritiskom v obliki zmerjanja in žalitev, občasno pa tudi napadom, kar je nedopustno.
Tudi novinar Jože Možina je bil tarča nadlegovanja. Nasprotniki njegove oddaje Pričevalci so ga kar 20-krat pričakali pred javno hišo RTV in zaposlenim onemogočali vhod v stavbo, pri čemer javna hiša ni želela izpostaviti dogodka. Tudi DNS se na omenjeno nadlegovanje ni odzval ažurno. Medtem ko danes izvajajo velike medijske zgodbe tudi tam, kjer ne gre za napade na novinarje, so v preteklosti veliko hujša dejanja namerno spregledali.
DNS pa se še pred kratkim sploh ni odzval na novinarja TopNews, ki je med nasilnim protestom utrpel hujše poškodbe. Prav tako se niso odzvali na dejanje Zlatka, ki je novinarju Nova24TV izpulil kamero, ali pa ko je bil našim novinarjem prepovedan vstop na konferenco stranke SD.
Svoboda tiska in medijev ni samo pravica, temveč tudi odgovornost
“Svoboda tiska pomeni tudi veliko odgovornost, ki ji nekateri slovenski medijski delavci, lastniki, direktorji, uredniki in novinarji v zadnjem letu niso bili kos,” so bili kritični v Združenju novinarjev in publicistov glede na stanje v zadnjem letu s poročanjem v času epidemije koronavirusa. S tem se nanašajo predvsem na tiste, ki so dajali v času najhujše epidemije rušenju vlade in sprožanju laži o slovenski medijski krajini v tujini prednost pred zaščito človeških življenj zaradi epidemije korona virusa. DNS poleg tega, da ščiti novinarje bi moral tako v prihodnosti razmisliti tudi o tem, da bo sposoben prepoznati zavajanja medijev in bo preprečil namerne uničujoče medijske umore in povečati svojo objektivnost pri obsodbi in transparentnosti napadov na novinarje.
