Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Sprašujemo se, ali se bo generalni državni tožilec Drago Šketa vsaj malce omehčal in izkazal gesto solidarnosti do trpečih ukrajinskih žena, otrok, sirot, invalidov itd., ki jih gazijo ruski tanki, ter odstopil od nedavno podpisanega sporazuma z ruskim državnim tožilstvom v Moskvi? Ali pa bo pri njem trdosrčno vztrajal, bodisi iz koristoljubja bodisi iz kakšnih drugih (zasebnih) vzgibov?
Portal Požareport tokrat piše o tem, da je Slovenija znova razdeljena. Tokrat okoli katastrofalnih razmer v Ukrajini, povezanih s tamkajšnjo rusko invazijo. Medtem ko večina stoji na strani žrtve – po krivici teptanega ukrajinskega naroda, pa imamo pri nas kar obsežno “ekipo” levih rusofilov (putinofilov), ki se tako ali drugače samoopozicionirajo v vlogo kolaborantov z okupatorskim ruskim režimom. Na takšnega je do nedavnega mejil predsednik Uefe Aleksander Čeferin, ki mu manjka odločnosti, da bi resno sankcioniral ruske nogometne klube in Rusijo. K sreči se je to danes le zgodilo. Po poročanju medijev sta Fifa in Uefa do nadaljnjega Rusom prepovedali vsa tekmovanja.
Čeferin sicer velja za enega osrednjih lobistov ruske banke Sberbank, ki jo pestijo ostre evropske sankcije, njeni evropski podružnici pa celo grozi zaprtje. Na podoben način je neodločen tudi ljubljanski šerif Zoran Janković, ki (še) ne želi zamrzniti uradnega (bratskega) prijateljstva med Ljubljano in Moskvo in vrniti priznanja Vladimirju Putinu, kar je sicer že storila nekdanja ministrica Anja Kopač Mrak. Omenjali smo tudi Draga Šketa, ki prav tako še ni odpravil v Moskvi nedavno podpisanega sporazuma z ruskim državnim tožilstvom, čeprav ima njegov ruski kolega celo prepoved vstopa v EU (spomnimo na preganjanje ruske demokratične opozicije, zlasti Alekseja Navalnega).
Tiho sta tudi dve srditi borki za človekove pravice – Nika Kovač in Tea Jarc. Da bi se Slovenija pridružila evropskim državam, ki zahtevajo izključitev ruskih bank iz sistema SWIFT, namenjenega mednarodnemu poslovanju, so proti tudi nekateri pri GZS. Govora je zlasti o Tiborju Šimonki, direktorju podjetja SIJ in predsedniku GZS, je pa tudi nekdanji direktor Perutnine Ptuj. In ne nazadnje gre omeniti še hujskaški portal Insajder, ki ga vodi bivši novinar Dnevnika in Mladine – Igor Mekina. Poročanje portala daje jasno slutiti, da gre za tipično trobilo Putinove politično-vojaške propagandne mašinerije.
Šketa je bil prisoten na zloglasni večerji, ki je bila uvod v obisk ruskega zunanjega ministra Lavrova
Nekaj odličnih besed je Šketi v svoji nedavni kolumni namenil tudi urednik Siola Peter Jančič: “Zanj je neroden že vtis, da so ga na vrh tožilstva postavili za plačilo za preganjanje Franca Kanglerja in sesutje stranke SLS. Podobno s političnimi nasprotniki s svojimi tožilci obračunava tudi Putin. O Šketovem potovanju v Moskvo in sklepanju dogovora o sodelovanju z Rusi številni veliki mediji še poročati niso upali. Ob Ukrajini je bilo v zadnjih dneh v medijih tudi veliko nenavadnih odzivov, ki kažejo, kako velik vpliv imajo Rusi in njihova ideologija. Tiste, ki smo javnost opozorili na nenavadno ravnanje, ko je bil svet tik pred vojno, je Šketa označil za napadalce na državno tožilstvo.” Kot še meni Jančič, za “nenavadnostmi” glede Škete in slovenskimi proruskimi novinarji obstajajo politične povezave, vendar ne tiste običajne, ko gre za sodelovanje med posameznimi državami.
Del slovenske politike je namreč močno zaznamovan s tesnimi Putinovimi povezavami. Denimo Karel Erjavec, ki se je po tem, ko je bil Krim zaseden, ponudil, da bo posrednik med EU in Rusijo. Lani pa je opozicija KUL Erjavca celo ponujala za predsednika vlade. Jančič spominja tudi na pogosta srečanja Jankovića z ruskimi predstavniki. Na nekem srečanju so bili prisotni tudi predsednik ruskega vrhovnega sodišča Vjačeslav Lebedjev, veleposlanik Ruske federacije Doku Gapurovič Zavgajev, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič in njegov podpredsednik Miodrag Đorđević. Prisoten pa je bil tudi Šketa. Slovita večerja je potekala v restavraciji Strelec v Ljubljani. In kar je ključno: šlo je za uvodno srečanje pred obiskom ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova.
Zadeva: Prošnja za objavo popravka
Spoštovani glavni in odgovorni urednik gospod Jože Biščak,
v članku z naslovom: Drago Šketa ima veliko skupnega z ruskimi režimskimi tožilci, zavržnega sporazuma še ni odpravil, ste bralce zavedli z napačno informacijo, da generalni državni tožilec od Programa (ne sporazuma) o sodelovanju med VDT RS in državnim tožilstvom Ruske federacije še ni odstopil.
Obveščamo vas, da je generalni državni tožilec RS Drago Šketa že konec prejšnjega tedna, po agresiji Rusije, zaradi nastalih vojnih razmer, sprejel odločitev o odstopu od Programa o sodelovanju med VDT RS in državnim tožilstvom Ruske federacije, ki ga je podpisal 13. januarja v Moskvi.
Takšno odločitev je generalni državni tožilec sprejel zaradi nesprejemljive odločitve Rusije o oboroženem napadu na suvereno in samostojno Ukrajino, ki ima med drugim za posledice veliko humanitarno katastrofo.
O tem je 1.3. 2022 obvestil rusko tožilstvo, Ministrstvo za zunanje zadeve RS in Ministrstvo za pravosodje RS. Obe pristojni ministrstvi je v petek, 25. 2. 2022 zaprosil tudi za mnenje o odstopu, vendar odgovora na Vrhovnem državnem tožilstvu RS še nismo prejeli.
To informacijo smo posredovali že večim medijem, med drugim že 1.3. 2022 tudi avtorju omenjenega članka Domnu Mezgu, ki je kot novinar Nove24.tv spraševal o zadevi.
Vljudno vas prosimo, da o tem obvestite svoje bralce.
