Piše: Petra Janša
Pogovarjali smo se z nekdanjim poslancem, nekdanjim predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije in s predsednikom Zbora za republiko dr. Francetom Cukjatijem. Beseda je tekla o posledicah zapostavljanja krščanstva na evropskih tleh, ukinitvi Muzeja slovenske osamosvojitve in dneva spomina na žrtve komunizma, pa o tem, ali Slovenija res drsi v socialistični sistem nekdanje države, kaj bo prineslo preoblikovanje oziroma ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zakaj evtanazija ni rešitev za bolnike s težkimi obolenji, kako rešiti težavo dolgotrajne oskrbe in drugih posledicah vladanja Golobove vlade.
DEMOKRACIJA: Gospod Cukjati, nedavno je Zbor za republiko v pismu javnosti in politiki opozoril na posledice zapostavljanja krščanstva. Zakaj?
Cukjati: No, dejstvo je, da so kristjani postali najbolj preganjana verska skupnost na svetu. Za Evropo aktualna ugotovitev pa je, da komunistično levičarstvo spet intenzivira svojo klasično versko vojno proti krščanstvu. Naše kritično pismo javnosti je veljalo predvsem novi predsednici države, ki je na Medverskem forumu za dialog v Kopru tako lepo govorila o miru, medverskem sodelovanju, spoštovanju človekovih pravic itd. Udeležila se je tudi parade ponosa, izobesila njihovo zastavo, ni pa se sposobna udeležiti maše za domovino, gibanja »za življenje« in pozvati h kulturnemu pokopu pobitih državljanov ter ohranitvi dneva spomina na žrtve komunizma. Očitno res ne more iz svoje kože in išče predvsem sozvočje z Golobovo vlado, ki na vsakem koraku veselo oznanja svoj svetovnonazorski primitivizem.
DEMOKRACIJA: Kako pa osebno doživljate vladne odločitve kot so ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve in dneva spomina na žrtve komunizma?
Cukjati: Pred leti sva z ženo potovala po baltskih državah Litvi, Latviji, Estoniji in presenečena ugotovila, kako skrbno so uredili muzeje o življenju pod komunizmom in o boju za svojo samostojnost. Ne le človek, tudi narod se ne osvobodi svoje temne preteklosti, če jo vztrajno in na silo prikriva ter potiska v pozabo. Medvojni poboji civilistov, mož, žensk in otrok ter povojni poboji vojnih ujetnikov so žalostna dejstva, ki se jih ne da spremeniti in narediti, da jih ni bilo. Le skrajno nekulturni oblastniki so sposobni z enim zamahom ukiniti muzej osamosvojitve in dan spomina na žrtve komunizma. A prav taki ljudje nam danes vladajo. Žal. Tudi če tega ne moremo v tem trenutku spremeniti, pa se moramo tega vsaj zavedati, če hočemo ostati normalni, kritični, pokončni ljudje!
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
