Piše: Anamarija Novak
Vlada Roberta Goloba je 19. septembra potrdila kandidaturo Marte Kos za evropsko komisarko in jo je še isti dan poslala v Bruselj. A njena preteklost, povezana z zloglasno Službo državne varnosti (SDV) oziroma Udbo, sproža mednarodno polemiko na več ravneh.
Politična kariera Marte Kos in njena predlagana kandidatura za evropsko komisarko pretresa tudi Evropo. »Val številnih kritik o Kosovi je pljusknil vse do Bruslja. 59-letnica prihaja iz ugledne družine s Prevalj, ki so streljaj od Pliberka oziroma koroške državne meje,« smo lahko nedavno brali v članku avstrijskega časnika Kleine Zeitung z naslovom Kandidatka v navzkrižnem ognju, pri čemer se avtor besedila ne more načuditi dejstvu, da kandidatka za eno najvišjih služb v EU še vedno živi v Švici – zunaj EU torej.
V stranki EPP vlada napetost
Marta Kos je v svoji karieri med drugim delala kot novinarka v Nemčiji, delala je na Gospodarski zbornici Slovenije, bila tiskovna predstavnica vlade in nazadnje veleposlanica v Nemčiji in nato v Švici; tam je po obtožbah o »neprimernem vodenju« odstopila. V nadaljevanju Kleine Zeitung omenja tudi odstop od njene predsedniške kandidature v letu 2022, kar jih preseneča, seveda pa ne morejo mimo dejstva, da je 59-letna kandidatka domnevno delala za tajno službo nekdanje Jugoslavije, Udbo, zaradi česar je evropska poslanka Romana Tomc (SDS) Kosovo ostro kritizirala in jo označila za »popolnoma nesprejemljivo«. »To je eksplozivno, saj Tomčeva ni le vodja slovenske delegacije v EPP v Evropskem parlamentu, ampak tudi podpredsednica Evropske ljudske stranke,« so zapisali pri omenjenem avstrijskem časniku in dodali, da bi zavrnitev kandidature Marte Kos nasprotovala željam Ursule von der Leyen, članice iste strankarske družine, kot je Tomčeva. Kosova je obtožbe zavrnila v izjavi za Euronews. Obtožbe so se pojavile že med njeno predsedniško kandidaturo leta 2022, da bi jo diskreditirale: »Preden sem postala veleposlanica v Nemčiji in Švici, so me preverjale varnostne službe obeh držav. Soglasje sem prejela brez težav,« je dejala za omenjeni evropski medij. Omenila je tudi svoje javne funkcije in nagrade, saj je bila leta 2016 »ambasadorka leta« in prejela medaljo časti v Nemčiji. Kosova je še dodala: »Trditev, da sem bila nominirana le zato, ker sem ženska, je v nasprotju z mojo 35-letno kariero in mojo usposobljenostjo. To je laž in obrekovanje.«
»Padla veleposlanica«
Nič kaj drugačno poročanje ne prihaja iz Hrvaške. Znani politični analitik Davor Gjenero je za Slobodno Dalmacijo zapisal, da so možnosti Kosove manjše kot pri drugih kandidatih. »Ona je najbolj sporna od vseh kandidatov, žal mi je, da moram to reči,« je dejal Gjenero. Tudi Gjenero ne zavrača možnosti njenega sodelovanja z Udbo, saj pravi, da so to zadeve, ki se po njegovih besedah »vlečejo že od konca devetdesetih let, ko je Ljubo Sirc objavil popis sodelavcev Udbe na podlagi mikrofilmov, ki jih je našel prvi ‘nekomunistični šef’ obveščevalne službe Miha Brejc«.
Novinarji bruseljskega medija Politico pa so na seznam petih kandidatov za komisarje, ki bi lahko padli na zaslišanju pred evropskimi poslanci, uvrstili tudi Marto Kos. Za vsakega od peterice so izbrali vzdevek – Kosovo so poimenovali »padla veleposlanica«. V članku z naslovom »The 5 commissioners most likely to get the chop« (5 komisarjev, ki bodo najverjetneje odrezani, op. p.) so še zapisali, da je Golobova vlada Marto Kos izbrala v zadnjem trenutku, po posredovanju predsednice komisije. Sicer pa so mnenja, da ima Kosova »obetavne« reference, da pa bo morala odgovarjati tudi na vprašanja o svojih sposobnostih in ozadju odstopa z mesta veleposlanice v Bernu ob obtožbah o slabem vodenju. Tudi njene povezave z enim največjih lobističnih podjetij na svetu ne bodo šle kar tako mimo, ocenjuje bruseljski medij. Kosova je namreč delala za globalno komunikacijsko svetovalno podjetje Kreab, za Politico pa pojasnila, da se ne vidi kot lobistka niti je ni v lobističnem registru EU. Odgovarjati bo morala tudi na obtožbe slovenskih predstavnikov v Evropski ljudski stranki o domnevnih povezavah z nekdanjo Službo državne varnosti, kar je sicer že večkrat zanikala.
Prav tako je Politico v članku z naslovom »What Europe’s new enlargement czar, Marta Kos, means for Ukraine« (Kaj nova evropska širitvena carica Marta Kos pomeni za Ukrajino, op. p.) opozorili, da bo morala Kosova razložiti svoje spravljive izjave do Moskve: »Moramo biti kritični do Rusije, vendar ne smemo zapreti svojih vrat pred Rusijo,« je marca 2022 za Zurnal24.si deajla nekdanja diplomatka in dodala, da je »Slovenija je imela vedno dobre odnose z Rusijo, vendar smo pod vlado (premierja) Janeza Janše videli odmik od Rusije proti ZDA«.
Varnostni strokovnjak: Obtožbe so izjemno resne
»Obtožbe o sodelovanju z najbolj morilsko vohunsko službo hladne vojne so izjemno resne,« pa je prek omrežja X delil zapis Is Udba the European Union’s Fate? (Je Udba usoda Evropske unije?, op. p.) John Schindler, nekdanji varnostni strokovnjak ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA), ki je v svojem obsežnem pregledu osvetlil problematiko kandidature Marte Kos za evropsko komisarko ter njenimi morebitnimi povezavami z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo Udbo. Schindler je tako opozoril, da je žalostna realnost, da se Slovenija več kot 30 let po osamosvojitvi ni sprijaznila s strašno dediščino Udbe in da bi se morala Evropska komisija izogibati vsakemu madežu »Titovega morilskega stroja, razen če se želi soočiti s težkimi vprašanji o tem, kdo v resnici vodi EU«. »Navada zahodne desnice je postalo to, da EU predstavlja posodobljeno, feminizmu in LGBT bolj prijazno različico Sovjetske zveze – komunistične superdržave, ki nedemokratično vlada nad življenjem svojih podanikov. Od tod tudi obsodbe glede ”EUSSR” v britanskih tabloidih, ki obkrožajo referendum o brexitu leta 2016, da bi ta država izstopila iz EU. Očitno je, da ta trditev ni dobesedno resnična. Kljub vsem svojim spolitiziranim neumnostim in birokratskim imbecilnostim Bruselj ne izvaja nekakšne ZSSR 2.0. Gulagov ni, političnih zapornikov ni, vsaj še ne. Kaj pa, če meme ”EUSSR” vsebuje več resnice, kot si kdo želi priznati,« se je uvodoma vprašal Schindler.
EU ali EUSSR?
Čeprav te trditve niso popolnoma točne, Schindler meni, da vsebuje zaskrbljivo resnico, predvsem kar zadeva svobodo izražanja in prisotnost »sovražnega govora«. Evropska unija je predmet kritike zaradi svojega odnosa do svobode tiska in temeljnih državljanskih pravic, kar bi se lahko še poslabšalo ob morebitnih imenovanjih ljudi z dvojno preteklostjo, pri čemer se osredotoči predvsem na izbiro kandidatke za evropsko komisarko Marto Kos. Njena politična kariera je namreč dvignila precej prahu. »Slovenija, čudovita alpska država z dvema milijonoma prebivalcev, je eden mojih najljubših krajev […] Slovenija je redko na naslovnicah. Ampak zdaj je, ker je bila Marta Kos, slovenska kandidatka za EK, morda komunistična vohunka,« je zapisal in nadaljeval z opisom njene politične kariere, ki je kljub izkušnjam ne kvalificira kot primerne, nič bolj kot njenega predhodnika. Pred štirimi leti je odstopila z mesta veleposlanice v Bernu zaradi poročil o pritožbah osebja veleposlaništva nad delovnim okoljem, a Schindler kot resnejši problem izpostavlja sveže obtožbe, da je Kosova v zadnjih letih komunistične Jugoslavije služila tajni policiji, kar je sicer zanikala. Schindler se osredotoča na zgodovinski kontekst delovanja Udbe, ki je bil znan po svojih represivnih metodah. Medtem ko so nekateri trdili, da je Jugoslavija ponujala več svobode kot druge države vzhodnega bloka, raziskave Amnesty International razkrivajo, da je bila Jugoslavija v resnici do disidentov »tako represivna kot vse države sovjetskega bloka in slabša kot večina njih, medtem ko je študija Human Rights Watch iz leta 1986 ugotovila, da je imela domnevno bolj liberalna Jugoslavija več političnih zapornikov kot Češkoslovaška, Poljska in Madžarska skupaj«.
Udba izvedla številne atentate
Titova zgodovina in zgodovina njegovega odnosa s Sovjetsko zvezo je ključnega pomena za razumevanje kompleksnosti političnih razmer v Jugoslaviji po letu 1948. Tito je po odhodu iz Sovjetske zveze začel strahovito vojno proti Moskvi, saj je Udba, ki jo je oblikoval KGB, izvajala umore jugoslovanskih disidentov po svetu. Med hladno vojno je Udba izvedla številne atentate, ki so pritegnili nemalo pozornosti zahodnih držav, ki so Jugoslavijo potrebovale kot nevtralno silo proti Sovjetom. Umori so se dogajali v več kot 12 državah, pri čemer je bila večina žrtev povezana s protijugoslovanskim aktivizmom, številni pa so bili preprosto disidenti. Medtem ko so se Sovjeti po Stalinovi smrti izogibali atentatom, je bil Tito dovolj privilegiran, da so zahodne vlade zaprle oči pred dejavnostmi Udbe, je pojasnil in v nadaljevanju zapisal, da po razpadu Jugoslavije ni bilo pravih prizadevanj za preiskavo teh zločinov, kar je pripeljalo do negotovosti v Sloveniji, kjer je veliko grobišč žrtev Titovega režima. Vsaka jugoslovanska republika je razvila svojo tajno policijo, ki je sodelovala pri umorih disidentov na Zahodu. Sodelovanje z Udbo ni bilo vedno prostovoljno, a obtožbe sodelovanja s tajno policijo so postale pogost način obračunavanja z nasprotniki.
Veliko dokumentov uničenih
Kot vse komunistične tajne policijske enote se je tudi Udba zanašala na mreže obveščevalcev, ki so jih oskrbovali s podatki o svojih sodelavcih, prijateljih, celo družinskih članih. Sodelovanje s tajno policijo ni bilo vedno prostovoljno. »S tem opozorilom obstajajo verodostojne obtožbe, da je bila dvajsetletna Marta Kos sodelavka SDV, obtožbe pa temeljijo na tajnih policijskih dosjejih, ki so prišli v javnost. Zdi se, da so te datoteke legitimne, vendar je to nemogoče popolnoma ugotoviti, saj je v Sloveniji tako kot po vsej Jugoslaviji tajna policija uničila veliko svojih dosjejev, ko je Jugoslavija razpadla. Poleg tega je obtoževanje političnih nasprotnikov z obtožbami o sodelovanju s tajno policijo ancien régime – standarden umazani trik na Balkanu,« je pojasnil.
Zapomnil si je priimek »KOS«
Schindler na podlagi svojih izkušenj in znanja ne trdi ničesar, vsekakor pa se mu zdi čudno, da je Marta Kos odšla v Zahodno Nemčijo, kjer je bilo v času hladne vojne izvršeno na desetine atentatov Udbe. Pravi, da se je ob omenjanju njenega imena v medijih spomnil na raziskave in podatke iz svojega dela v 90. letih, ko je prebral veliko zaupnih poročil ameriških obveščevalnih služb. Ko je slišal ime Marta Kos, mu je to »ošvrknilo spomin«. »Ime sem si zapomnil, ker se mi je zdelo zabavno, glede na to, da je bil vojaški ekvivalent Udbe, protiobveščevalna veja jugoslovanske komunistične vojske, znan kot KOS (…). Toda nisem bil prepričan o svojem spominu, čas se lahko poigra, zato sem stopil v stik s starim prijateljem, upokojenim IC (IC pomeni kodo identitete, op. p.) vohunom, ki deli moje zanimanje za mokro delo Udbe,« je pojasnil. Mokro delo (rusko: мокрое дело, romanizirano: mokroye delo) je sicer evfemizem za umor ali atentat, ki namiguje na prelivanje krvi. Schindler dodaja, da je v poročilih o sodelavcih Udbe, ki se nanašajo na Nemčijo, v času razpada Jugoslavije srečal to ime. Sicer pojasnjuje, da to ni trden dokaz, da pa so obtožbe o sodelovanju z najbolj morilsko vohunsko službo hladne vojne izjemno resna stvar.
Žalostna realnost Slovenije
»Verjemimo Marti Kos na besedo in domnevajmo, da je nedolžna – tudi njeno zanikanje sodelovanja s komunistično tajno policijo ne more biti dokaz. Žalostna realnost je, da se Slovenija več kot 30 let po osamosvojitvi ni sprijaznila s strašno dediščino Udbe. Jugoslovani vseh vrst so se bali Titove tajne policije – upravičeno – in se tiho šalili na ta račun. Kot je bilo rečeno v eni zajedljivi rimi, Udba – tvoja sudba (Udba – tvoja usoda). Zdaj se Ljubljana sooča s posledicami izogibanja vsakršni lustraciji od leta 1991,« je opozoril Schindler. Ugotavljal je še, da so obtožbe o njenem morebitnem sodelovanju z Udbo zelo resne, in ob tem opozoril, da »mora biti Evropska komisija previdna pri imenovanju posameznikov, katerih preteklost bi lahko obrnila pozornost na nezadostno obravnavo človekovih pravic in zgodovinskih dejanj«. »Brez transparentnosti in odprtosti o preteklosti bo EU tudi v prihodnje izpostavljena kritikam in dvomom o svoji legitimnosti,« je še opozoril nekdanji varnostni strokovnjak NSA.
Opomba: intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
