Ruski znanstveniki se v sodelovanju s korejskimi vse od lani ukvarjajo z idejo, da bi klonirali paleolitskega konja, ki so ga lani našli v Verhojanskem rajonu v Jakutiji. Če jim bo to uspelo, je naslednja želja kloniranje mamuta.
S celicami Lene, kot so poimenovali umrlega žrebička, zdaj upajo, da jim bo uspelo oživiti to paleolitsko vrsto, je poročal portal Russia Beyond Slovenia.
“Nameravamo zgraditi poseben znanstveni center za paleogenetiko,” je povedala rektorica Severovzhodne federalne univerze v Jakutsku Jevgenija Mihajlova in dodala, da ta načrt podpira tudi regionalna vlada Jakutije. Znanstveniki pa iščejo nove vire financiranja za svoj projekt, ki bi omogočil kloniranje mamuta.
Nazadnje so raziskovalci omenjene univerze letos našli kri v zaledenelem truplu omenjenega žrebeta, ki je bilo 42.000 let v večnem ledu. Gre za pojav, ki ga paleontologija do sedaj še ni zabeležila. Novico je sporočil direktor Muzeja mamutov Znanstveno-raziskovalnega inštituta za aplikativno ekologijo na Severovzhodni federalni univerzi Semjon Grigorjev.
Sicer pa je obdukcija pokazala, da so se dobro ohranili vsi notranji organi, iz srčnih žil pa so znanstveniki vzeli vzorce krvi, ki se je ohranila v tekočem stanju tudi po 42.000 letih. To so ob zmrzali omogočili tudi ugodni pogoji v tleh, kjer je bilo truplo zakopano. Mišična tkiva so ohranila svojo naravno rdečkasto barvo. “Lahko rečemo, da je to najbolje ohranjena žival iz ledene dobe, kar jih je svet odkril do sedaj,” je o odkritju še dejal Grigorjev.
Truplo se je ohranilo brez vidnih zunanjih poškodb. Žrebe ima kostanjevo barvo dlake ter črn rep in grivo. Dlaka se je ohranila na glavi, nogah in delu trupa, kar je samo po sebi majhno znanstveno odkritje, saj so bili v preteklosti odkriti le konji brez dlake.
Verhojanski rajon sodi med najbolj mrzle predele na severni polobli. Prazgodovinska žival se je odtalila na območju permafrosta v kraterju Batagajka na globini okoli 90 metrov. Že leta 2009 so tam domačini odkrili polovico trupla odraslega konja iz srednjega holocena s starostjo okoli 4400 let in mumijo celega mladiča prvobitnega bizona izpred 8200 let.
Znanstveniki so že davno začeli raziskovati genom mamuta in kloniranje Lene bi bil lahko prvi korak v kloniranje mamuta. Ekipi ruskih in japonskih znanstvenikov je namreč že uspelo iz celic samice mamuta po imenu Juka izvleči genetske podatke in presaditi najbolj ohranjena celična jedra v jajčeca miši. Mamutinja Juka je živela v Jakutiji pred približno 28.000 leti, je pred časom poročal BBC.