Piše: Dr. Metod Berlec
Predsednik vlade Janez Janša je na nedavnem Blejskem strateškem forumu poudaril, da bo sposobnost Evrope, da tudi v prihodnje oblikuje svet okoli sebe, odvisna predvsem od štirih strateških dejavnikov: varnosti, odpornosti, demografske vitalnosti in verodostojnosti. In dodal: »Moč za oblikovanje prihodnosti se gradi postopoma. Toda trenutki, ki jo določijo, pogosto pridejo nenadoma.« Nedvomno ima prav, na kar nas opozarjajo zgodovinski dogodki v preteklosti!
Prvič. Varnost in geopolitična stabilnost. Janša: »Mir ni naravno stanje v mednarodnih odnosih. Treba ga je varovati. NATO ostaja nepogrešljiv. Močnejša Evropa ni alternativa čezatlantskemu partnerstvu. Je tisto, kar zagotavlja njegovo vzdržnost. Ukrajina nas opominja, kaj je na kocki. Ukrajinci ne branijo le svojega ozemlja, ampak tudi načelo, da meja ni mogoče spreminjati s silo in da imajo narodi pravico sami izbrati svojo prihodnost. Pravični mir mora ohraniti suverenost Ukrajine in njeno evropsko prihodnost.« Drugič. Odpornost in zmanjševanje odvisnosti. Janša: »Evropa se je ene svojih najjasnejših strateških lekcij naučila od Rusije. Dolga leta smo poceni rusko energijo obravnavali kot gospodarsko prednost in podcenjevali strateško tveganje. Leta 2021 je Rusija zagotavljala 45 odstotkov uvoza plina v EU. Ko je Moskva po invaziji na Ukrajino energijo uporabila kot orožje, je gospodarska odvisnost postala geopolitična ranljivost. Do leta 2025 je delež iz Rusije upadel na 12 odstotkov.« Evropa je po Janši postala preveč odvisna od poceni ruskih energentov, kitajskih izdelkov in ameriškega varnostnega ščita. Tretjič. Demografija kot strateško vprašanje. Janša: »Demografija je strategija. Po podatkih Eurostata je stopnja rodnosti v EU upadla daleč pod stopnjo obnavljanja prebivalstva, in sicer leta 2024 na 1,34 otroka na žensko, kar je najnižja doslej evidentirana vrednost. /…/ To pomeni manj delavcev, ki preživljajo več vzdrževanih oseb, večji pritisk na javne finance, in nazadnje, manjši nabor ljudi, iz katerega lahko črpamo znanstvenike, inženirje, podjetnike in vojake.« Po njegovem Evropa potrebuje načrtno družinsko politiko, varne meje, legalne in selektivne migracije, ki odgovarjajo realnim gospodarskim potrebam. Četrtič. Verodostojnost EU in prihodnji proračun. Po Janši mora EU pametneje porabljati sredstva, vlagati v projekte, ki prinašajo konkretne rezultate in okrepiti zaupanje državljanov. Prihodnji proračun bo po njegovem zahteven, zlasti zaradi širitve EU. O tem je Janša v petek na Brdu pri Kranju govoril tudi s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, ki je na turneji po državah članicah Evropske unije zaradi predloga dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2028–2034.
Janša je na BSF opozoril na pomembno vlogo Srednje in Vzhodne Evrope v zadnjih letih. Države tega dela EU so prve opozarjale na nujnost zaščite zunanjih meja in ponudile učinkovite prakse, ki bi jih morala izkoristiti unija. S tem se lahko samo strinjamo, kot s tem, da nova vlada vodi trezno zunanjo politiko oz. kot pravi v intervju za našo revijo minister Tone Kajzer: »Slovenija je suverena država in slovenska zunanja politika mora služiti predvsem slovenskim nacionalnim interesom.« Se pravi »odgovorno zastopanje interesov države«!
