Piše: Gašper Blažič
Prejšnji teden je skupina Evropske ljudske stranke (EPP) praktično plebiscitarno izglasovala izključitev evropskega poslanca Branka Grimsa iz poslanske skupine EPP, potem ko je takšno odločitev sprejelo že predsedstvo EPP.
Čeprav se je o možni izključitvi šušljalo že dolgo časa, pa je dogodek zelo neroden. Tako za Branka Grimsa, ki je bil leta 2024 prvič izvoljen za evropskega poslanca, kot tudi za celotno slovensko delegacijo v EPP, ki bo po novem precej oslabljena in bo imela manj vpliva na odločanje v raznih odborih in komisijah Evropskega parlamenta. Zato se tudi preostali evropski poslanci iz vrst SDS strinjajo, da gre za veliko škodo, ki jo bo občutila predvsem Slovenija.
Delegacija SDS med »bolj desnimi« znotraj EPP
Razkorak med Grimsom ter EPP naj bi sicer imel že dolgo brado, vendar se to ni pokazalo takoj. Na splošn je imela celotna delegacija SDS v EPP ostrejša stališča glede levičarske agende (LGBT, zeleni prehod, migracije, woke vsebine) od »povprečja« celotne skupine, čeprav obstajajo še ostrejši glasovi (na kar opozarja tudi Janez Janša). Navsezadnje EPP ni neka enotna stranka, pač pa je konfederacija strank, od bolj desno-liberalnih do bolj konservativnih in krščanskodemokratsko usmerjenih. Kot celota pa se mora znotraj Evropskega parlamenta pogajati z drugimi skupinami, zlasti z levo-liberalno Renew, socialistično S&D ter Zelenimi Evrope, ker v evropskem hramu demokracije ni takšnih ločnic med koalicijo in opozicijo, kot so denimo v slovenskem parlamentu. To seveda pomeni, da skupina EPP najprej poišče notranji kompromis, preden se sooči z drugimi skupinami. Po zadnjih volitvah, ko se je delegacija SDS okrepila kar za sto odstotkov (dosedanjima poslancema Romani Tomc in Milanu Zveru sta se pridružila še Grims in Zala Černilec Tomašič), se je tudi splošna tehtnica pri kompromisih znotraj EPP nagnila v bolj desno smer v primerjavi s prejšnjim mandatom Evropskega parlamenta.
Nihče iz SDS ni podprl von der Leynove
Ob tem velja spomniti na zanimivost: ob glasovanju o (ponovni) izvolitvi Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije – kot je znano, je bila tudi izvoljena – so proti tej izvolitvi glasovali vsi štirje evropski poslanci iz vrst SDS. Vrh EPP je to dejstvo sprejel z nekaj negodovanja, a očitno v okviru pluralizma znotraj EPP. Ker je glasovanje o tem tajno, velja le javno izrekanje poslancev o tem, kako so glasovali. Po nekaterih ocenah naj bi znotraj EPP proti izvolitvi Ursule von der Leyen glasovalo največ 15 poslancev, kar pomeni, da so slovenski glasovi tu predstavljali kar velik delež. To tudi pomeni, da je celotna slovenska delegacija znotraj EPP v povprečju bolj konservativna od »povprečja« EPP, saj je von der Leynovo podprla krepka večina (najmanj 173 evroposlancev). Ob tem naj spomnimo, da se je zlasti Milan Zver zavzel za preiskavo dogajanja v zvezi z obiskom prejšnje podpredsednice Evropske komisije Věre Jourove na Ustavnem sodišču RS ravno v času odločanja o RTV Slovenija. Kasneje je z intervencijo na Sodišču EU dosegel veliko pravno zmago, saj je morala Evropska komisija dostaviti dokumentacijo v zvezi z njenim obiskom. Je pa januarja letos skupaj z Grimsom prejel opomin EPP zaradi domnevnega sodelovanja s skrajnimi desnimi skupinami. Ob nezaupnici Evropski komisiji oziroma njeni predsednici se je Zver vzdržal, Grims pa se glasovanja ni udeležil. Vrh EPP je obema izrekel sankcijo polletne omejitve funkcij, češ da nista upoštevala direktive, da morajo vsi poslanci EPP glasovati proti.
Vsebinsko povsem »na liniji«
Treba je poudariti, da je imel Grims vsebinsko povsem prav, ko je izrazil nasprotovanje Evropski komisiji glede širjenje agende LGBT in po drugi strani glede omejevanja svobode izražanja. Iz obvestila vodstva EPP o sankcijah, ki ga je Grims priložil svojemu sporočilu za javnost, je razvidno, da šest mesecev ni smel nastopiti na plenarnem zasedanju v imenu skupine in ni mogel biti imenovan za poročevalca ali poročevalca v senci. Prav tako ni smel biti avtor ali pogajalec pri pripravi katere koli resolucije Evropskega parlamenta v imenu skupine niti biti odgovoren za naloge v imenu EPP. Kazen naj bi se iztekla v kratkem, tudi za še pet poslancev EPP iz drugih nacionalnih delegacij, a pri Grimsu je vse skupaj pripeljalo do končne izključitve. Toda težave s tem je imel že v letu 2025, saj je maja lani sodeloval na dogodku, ki ga je organizirala skupina Evropa suverenih narodov. Manfreda Webra pa je tudi razjezilo, ko je Grims izrazil podporo stranki zdaj že nekdanjega madžarskega premierja Viktorja Orbana pred volitvami na Madžarskem. Kasneje naj bi tudi opustil udeležbo na sestankih lastne skupine, obenem pa se je udeleževal dogodkov drugih skupin, pravijo viri iz Evropskega parlamenta.
Ni iskal kompromisa znotraj skupine
Po njegovi izključitvi v sredo, 8. julija (slab teden po seji predsedstva EPP, ki je to predlagalo), sta se na to odzvala tako Janez Janša kot tudi Romana Tomc. Oba sta tudi priznala, da sta v preteklosti že dvakrat preprečila izključitev Grimsa. Tokrat pa sta bila brez moči. »S predsednikom Janezom Janšo sva pogosto reševala neprijetne situacije. Zlasti nemški kolegi so že večkrat zahtevali ukrepanje. Manfred Weber je moral na novinarskih konferencah pojasnjevati sodelovanje enega od svojih poslancev z AfD, kar je bilo zanj zelo neprijetno. Branka Grimsa smo večkrat prosili, naj svoja stališča zagovarja znotraj EPP in tam poskuša doseči spremembe. Prav temu je politična skupina tudi namenjena. Izmenjavi mnenj, prepričevanju kolegov, da so tvoje ideje vredne upoštevanja, pripravi predlogov. Seveda brez tega, da znaš poslušati tudi druge in spoštuješ njihovo mnenje, ne gre,« je v odzivu za izključitev med drugim zapisala Romana Tomc.
Ob tem velja spomniti, da so vsi preostali trije poslanci SDS glasovali proti izključitvi, prav tako tudi Matej Tonin (NSi), ki se, kot je sporočil, zaveda, da bo to okrnilo moč slovenske delegacije v EPP. Od drugih evroposlancev pa so proti glasovali samo še trije, kar je precej resna zaušnica celotni slovenski delegaciji v EPP. Ne samo Grimsu. Janša je v odzivu tudi spomnil, da problem ni bil vsebinski, saj obstajajo evropski poslanci EPP, ki imajo celo ostrejša stališča od Grimsa, vendar niso bili izključeni. Stvar je torej v institucionalnem sodelovanju ter iskanju kompromisa znotraj lastne skupine. No, očitno s tem ni šlo, če drži trditev, da je Grims že od začetka nasprotoval članstvu SDS v EPP. In očitno pri tem ostal osamljen.
Prednost razuma pred čustvi
Je pa nerodno, da se je vse skupaj zgodilo v času, ko je bil Branko Grims uradno na bolniškem dopustu, medtem ko se je EPP očitno precej mudilo. S tem se je splošen občutek krivičnosti ter zarotništva še okrepil. In kaj zdaj? Kot napoveduje, bo deloval kot nepovezan poslanec, medtem ko iz SDS ne namerava izstopiti. Kar pomeni, da je posredno še vedno član EPP. Napoveduje celo, da se bo leta 2029 znova potegoval za funkcijo evropskega poslanca, vprašanje je le, na kateri listi, saj je glede na zaplet, ki se je zgodil, malo verjetno, da bi ga SDS znova nominirala za kandidata (in tudi naši viri na to opozarjajo). Romana Tomc je celo predlagala, da bi odstopil kot evropski poslanec, kar je sicer močno razbesnelo tiste, ki so Grimsu deli preferenčni glas. Toda ko gre za manevriranje v parlamentu, velja spomniti, kako je Romani Tomc z iskanjem soglasja doseči, da je točno leto dni pred Grimsovo izključitvijo Evropski parlament sprejel Resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Kar je zagotovo velik dosežek. Podobno kot je Zveru uspelo doseči pravno zmago proti Evropski komisiji v zadevi z Jourovo. To so bile poteze, ki so s seboj prinašale tudi različna tveganja. Morda ob tem velja spomniti na star zapis, ki je bil kritičen do nastopa SDS pred parlamentarnimi volitvami leta 2000, češ da je takrat šla »na vse ali nič«, na koncu pa dobila – nič. Ta lekcija je bila koristna za naslednje volitve leta 2004, ki so SDS prinesle zmago. Je pa to tudi povabilo, da se bruseljsko »vročo juho« najprej ohladi in o njej premisli trezno ter razumsko, saj preveč čustveni pogledi ponavadi ne prinašajo rešitev.
Kaj je o izključitvi Grimsa povedal Janez Janša?
»Sodelujem na sejah najvišjih organov EPP, poslušam stališča kolegov iz Francije, Španije itd. in velikokrat slišim enaka ali tudi precej ostrejša stališča kot v nastopih poslancev SDS. In večinsko oblikovana stališča, ki so v konfederacijskem klubu in kasneje v EP vedno tudi kompromis, so danes neprimerno boljša kot v prejšnjem mandatu,« je v odzivu na dogodke povedal predsednik SDS in aktualni premier Janez Janša.
»Poslanci EPP, ki nastopajo s podobnimi ali celo ostrejšimi stališči do omenjenih vprašanj kot Branko Grims, se zanje najprej borijo znotraj kluba. Ker vedo, da je to najbolj pomembno, saj brez EPP v Evropskem parlamentu ni mogoče izglasovati nobene desnosredinske politike. Ne nastopajo na konferencah drugih poslanskih skupin kot predstavniki EPP brez vednosti in soglasja skupine. Takšni solistični nastopi večkrat oblikovanje dobrega kompromisa prej otežijo kot ga omogočijo. Kako bi npr. reagirala poslanska skupina katere koli stranke v slovenskem parlamentu, če bi kak njen poslanec namesto na seji svoje poslanske skupine odšel predstavljat stališča na konferenco neke druge skupine, na sejo svoje pa ne bi niti prišel?« je zapisal Janša.
Posebno pozornost je predsednik SDS namenil tudi razmerju sil ob glasovanju. »Glede na rezultat glasovanja, ko je izključitev podprlo kar 131 poslancev ob zgolj 7 pretežno slovenskih glasovih proti, je treba samokritično priznati, da so za ta rigorozen ukrep glasovale tudi delegacije strank, ki v EPP zagovarjajo enako ostra ali celo ostrejša stališča do nekaterih vprašanj, in da osnovni problem ni v vsebini, ampak v formi. Ko si član nekega kluba, ne moreš nastopati tako, da vsak stavek začneš s prvo osebo ednine, ignoriraš pa pravila, ki veljajo za vse druge. Ne glede na vse povedano pa je izključitev Branka Grimsa iz PS EPP za to skupino glede na število minorna zadeva; vseeno je za SDS to velika škoda, saj se moč poslanske skupine SDS v PS EPP zmanjšuje za četrtino, temu primerno pa tudi naš vpliv znotraj trenutno edine PS v EP, kjer je možno realno vplivati na sprejem odločitev, kar je bilo med drugim potrjeno s sprejemom odmevne Resolucije EP o ohranjanju spomina na žrtve komunističnih zločinov v Sloveniji.«
