Piše: Nova24tv.si
Nekdanji pripadnik Udbe, številni nevladniki, ki trepetajo za javni denar in propadli politiki so danes v Državni zbor vložili podpise za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.
Tranzicijska levica, nevajena izgube oblasti, je danes v Državni zbor vložila 44.619 podpisov z zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma.
Medijsko podprta akcija je pubudnike in prvopodpisnike predstavila kot nekdanje člane odbora za varstvo človekovih pravic. A v resnici gre za trde levičarje, ki demokracije in človekovih pravic nikoli niso ponotranjili v pravi meri. V resnici ne gre za levičarje, temveč komuniste. To nenazadnje pove podatek, da je bil med njimi Rastko Močnik, registrirani informator Udbe, s kodnim imenom “Albert Arko“.
Poleg njega smo lahko videli propadlega politika SD Franca Jurija, propadlega politika LDS in Zares Pavla Gantarja, “ustavljalko desnice” Spomenko Hribar, FDV-garnituro Gregorja Tomca in Vlada Miheljaka. Skupaj z njimi je bilo še cel kup nevladnikov, ki te dni tarnajo nad izgubo davkoplačevalskega denarja: Nika Kovač, Goran Forbici in Jaša Jenull – ter celo njegova mama Jožka Hegler, ki je bila v sodnem postopku zaradi oškodovanja stanovanjskega sklada MOL v višini 650 tisoč evrov. Čez nekaj tednov pa poteče zastaralni rok in se zna zgoditi, da do novega postopka in epiloga sploh ne bo prišlo.
Levica je v vojni
Kot je ob tem pojasnil Juri, želijo preprečiti izbris varovalk, ki potencialnim preiskovancem omogočajo, da predhodno zahtevajo ustavno oceno o smiselnosti in upravičenosti preiskave. Novela namreč med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem, posamezniki, ki so predmet preiskave, te možnosti po novem ne bi več imeli. A kot meni Juri, bo referendum presegel pomen same zakonodajne vsebine in bo “to referendum proti politični samovolji“.
Vidni predstavnik tranzicijske levice med publicistično sceno Vlado Miheljak je bil še bolj dramatičen. “Pred nami ni posamična bitka, pred nami je vojna, vojna med demokracijo in antidemokracijo,” je ocenil Miheljak. Pri čemer je prvi del ocene točen, vojna res divja, toda to je sprožila levica, ki predstavlja antidemokratično stran. Kot je dejal kolumnist radikalne Mladine, je predsednik vlade Janez Janša “očitno vrgel rokavico demokratični javnosti, civilni družbi, sindikatom, medijem, na koncu koncev pravni državi in tu nimamo izbire, to rokavico je treba pobrati in iti v spopad, sicer se nam bo dogajalo to, kar se je 16 let dogajalo Madžarom pod Orbanom“.
Kaj v resnici prinaša novela
V izogib morebitnim dvomom v novelo, ki jo je sprejela nova koalicija, naj pojasnimo naslednje. Novela zakona omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. To bosta odslej lahko zahtevala Sodni svet ali generalni državni tožilec. Prejšnja ureditev, sprejeta v mandatu vlade Roberta Goloba, je namreč omogočala dolgotrajne proceduralne zaplete in blokade. Da se uvaja “politična policija”, je še toliko bolj absurdno – ne le zato, ker parlamentarna preiskava nima nobene zveze s policijo, pač pa tudi zato, ker novela zakona uvaja sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave in možnost tožbe v upravnem sporu v primeru, da bi preiskovanec menil, da so mu bile kršene človekove pravice. Novela prinaša tudi to, da DZ ne more odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.
Kot smo že poročali, nova ureditev omogoča, da se preiskava lahko začne hitreje, tudi če se pritožnik obrne na ustavno sodišče. Preiskava se bo lahko začela, tudi če bo o tej odločalo ustavno sodišče. Novela prinaša tudi spremembe glede tega, kdo lahko sodeluje v parlamentarni preiskovalni komisiji in koga bi se zaradi konflikta interesov lahko izločilo, saj se s tem zmanjšuje možnost, da bi politična večina s procesnimi manevri blokirala delo komisije.
