Piše: Lucija Kavčič
Mladi nočejo več živeti v svetu, ki je zgrajen na kosteh, je za Demokracijo povedal poljanski župnik in nekdanji vojaški vikar dr. Jože Plut in poudaril, da so za današnji razburkan čas potrebne pogumne odločitve.
Slovenska država praznuje 35 let – kakšno je slovensko stanje duha ob tem jubileju?
Veliko pokazateljev je, da se slovenska narodna zavet – zlasti med mladimi – prebuja. Pa ne mislim, da se prebujata zavest in ponos samo med tisto mladino, ki tradicionalno izhaja iz nekomunističnih krogov, temveč tudi med mladimi, iz njihovih vrst, ker spoznavajo zgrešenost ideologije, ki so ji pripadali njihovi (stari)starši. Nočejo več živeti v svetu, ki je zgrajen na kosteh, v svetu prisilnega raja, v katerem se revščina, materialna in duhovna, povečuje in moraš živeti dvojno življenje, da preživiš.
Bi delili z našimi bralci kakšen vaš spomin na čas ob rojstvu slovenske države?
Živo se spomnim let pred osamosvojitvijo, ko je našo družbo preveval duh po svobodi, demokraciji in samostojnosti. Nosili smo majice, na katerih je bila silhueta cerkve na griču, pod njo pa je pisalo: »Bog, blagoslovi mojo deželo!« Nosili smo še broško z napisom: »Ko bom velik, bom graničar na Kolpi!« Pa navdušenje, pravzaprav nepopisna evforija je bila, ko so bili 26. decembra 1990 razglašeni rezultati plebiscita. Pa vpoklica v vojsko ravno po razglasitvi samostojnosti, ki je bil prežet z občutjem dolžnosti, negotovosti, veličine trenutka … in vožnje do doma, kjer sem imel uniformo. Bile so že cestne blokade, in če sem sicer do doma potreboval 45 minut, je tokrat vožnja trajala dve uri. Bili smo generacija, ki smo »bili zraven«, pravzaprav je bolje rečeno: ki smo bili dejavni ustvarjalci demokratične in samostojne Slovenije!
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
