Piše: C. R.
V četrtek, 4. junija 2026, je podjetje Alpacem Cement tradicionalno odprlo vrata obiskovalcem ter jim letos težiščno ponudilo vpogled v delovanje kamnoloma Anhovo. Prav tam se prične zgodba cementa, enega ključnih materialov sodobne civilizacije. Predstavitev je obiskovalcem približala pridobivanje osnovne surovine za proizvodnjo cementa, hkrati pa prikazala trajnostno upravljanje kamnoloma, rekultivacijo prostora ter ustvarjanje novih habitatov, ki prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
Prisotnost številnih obiskovalcev različnih generacij je ponovno pokazala, da je zanimanje za spoznavanje industrijskih procesov, trajnostnega razvoja in naravovarstvenih vsebin veliko. Dogodek je spremljal pester športni, kulturni in družabni program, ki je privabil zaposlene, njihove družine, prijatelje ter obiskovalce iz lokalnega okolja in potrdil pomen povezovanja podjetja s skupnostjo, v kateri deluje.
Proizvodnja cementa temelji na razpoložljivosti naravne surovine – apnenca, zato so kamnolomi, kot je Anhovo, osnova za delovanje cementarn. Cement in beton sta temelj sodobne gradnje ter pomembna materiala pri razvoju prometne infrastrukture, energetsko učinkovitih objektov, hidroelektrarn ter stanovanjskih in drugih projektov grajenega okolja. V Sloveniji je s cementom podjetja Alpacem Cement zgrajen vsak drugi objekt.
Ob zavedanju odgovornosti do okolja in podnebja si Alpacem Cement kot cilj prizadeva za ogljično nevtralnost celotne vrednostne verige – od proizvodnje klinkerja in cementa do gradnje in ponovne karbonizacije. Cilje uresničuje v okviru strategije skupine Alpacem v Sloveniji, Avstriji in Italiji, poimenovane »Alpacem Kompas do ničelnih emisij CO₂«. Ta predstavlja okvir ključnih ukrepov trajnostnega delovanja cementarne kot so zmanjševanje okoljskih vplivov, odgovorno ravnanje z naravnimi viri ter tudi obnova kamnoloma. Pomemben del trajnostnega upravljanja kamnoloma predstavljata rekultivacija in revitalizacija območij po zaključku izkopa. Ko so posamezni deli kamnoloma izkoriščeni, se območja postopoma sanirajo, zasajajo z drevesi in tako vzpodbudijo naravno zaraščanje. Nekdanje izkopne površine se ponovno spreminjajo v zelene površine in nova življenjska okolja za rastline, ptice, žuželke ter druge živalske vrste.
Posebnost letošnjega dneva odprtih vrat sta bili fotografska razstava in projekcija filma o živalskem svetu v kamnolomu Anhovo. Obiskovalcem sta približali manj znano podobo kamnoloma – prostor, kjer se kljub industrijski dejavnosti razvijajo mnogovrstni habitati in življenjska okolja za številne rastlinske in živalske vrste.
Fotograf in poznavalec narave Miran Krapež, avtor razstave fotografij »Živalski svet v kamnolomu Anhovo«, je ob predstavitvi projekta poudaril: »Projekt fotografskega dokumentiranja življenja v kamnolomu je nastal z namenom raziskati in predstaviti sposobnost narave, da vzpostavi nove ekološke niše tudi v antropogeno močno spremenjenih okoljih. Kljub na videz neugodnim razmeram – pomanjkanju prsti, veliki izpostavljenosti in stalnim spremembam reliefa – kamnolom ponuja številne mikrohabitate, ki omogočajo razvoj raznolikega živega sveta. Fotografije razkrivajo, kako si številne živalske vrste prilagodijo okolje in v njem najdejo svoj prostor, kar potrjuje, da lahko industrijska dejavnost in narava ob odgovornem upravljanju uspešno sobivata.«
Sandi Uršič, vodja proizvodnje surovin v podjetju Alpacem Cement, je dopolnil: “Kamnolom Anhovo združuje tradicionalno industrijo z napredno tehnologijo. V zadnjih letih smo naredili pomemben korak od dela, ki je temeljilo predvsem na izkušnjah, k delu, podprtemu z analizami, podatki in načrtovanjem. Digitalna orodja nam omogočajo boljše razumevanje dogajanja v kamnolomu in hitrejše prilagajanje razmeram. Hkrati pa se zavedamo, da narava ostaja kompleksna in nepredvidljiva, zato postopke nenehno izboljšujemo in prilagajamo.” Dodal je: “Že danes imamo pripravljen načrt upravljanja in sanacije kamnoloma za približno 70 let vnaprej. Ta vključuje prihodnja območja izkopa, načine rekultivacije ter končno ureditev prostora po zaključku dejavnosti. Naš cilj je, da prostor po izkoriščanju surovin ponovno pridobi visoko okoljsko vrednost.”
