Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
V (pred)zadnjem članku sem se posvetil predvsem novi poti do resnice (o dogodkih sveta), s pomočjo Besede oz. Duha, ki jo prinaša. To je nova pot, ki jo bo treba izpeljati v »novem razsvetljenstvu«, in nujno pomeni tudi revolucionaren nov način odločanja. Naše odločanje namreč zelo, celo odločilno pogojuje naše poznavanje dogajanja, znotraj katerega vsakodnevno delujemo.
Treba bo preseči neko zmoto: moderni, razsvetljeni človek – človek-racionalist pri odločanju uporablja zgolj svojo pamet in svoje (racionalistično) znanje. Predstavlja si namreč, da je s tem mogoče do resnice (o dogodkih sveta), zato se s tem v življenju pravilno usmerjati. A te resnice s tem ni mogoče (s)poznati (česar se mnogi ne zavedajo!), zato se na ta način v življenju ni mogoče pravilno odločati, se usmerjati, kar pa lahko vodi v nesreče in neuspehe v življenju. Uspeh (ne-uspeh) naših delovanj namreč ni ključno odvisen od nas samih, ampak od dogajanja sveta. Znanje (znanost) za resnico o dogodkih sveta je zato obenem znanje za odločanje: naše poznavanje konkretnih dogodkov (in v katero smer bo krenil tok nekega konkretnega dogajanja v prihodnosti) namreč lahko ključno vpliva na naše odločitve. Ker pa konkretne dogodke (kaj le-ti v resnici so) lahko vidimo edino v (nočnih) videnjih, bo to (kar prihaja od Duha!) začelo igrati v »novi renesansi« in novi dobi ključno vlogo.
Dogajanje sveta in cilji
V prejšnjem članku sem se ukvarjal predvsem z Besedo kot Resnico, in z načinom njenega prihoda (sanje in videnja). Spoznavanje dogajanja sveta s pomočjo Duha. Pri odločanju je poznavanje dogajanja odločilno, dogajanje podpira ali ruši naše napore, in tu se srečamo tudi s problemom etike: naša dejanja lahko sprožijo razvoj nekega dogajanja v negativni smeri. A naše odločitve odločilno določajo tudi cilji, ki jih v življenju hočemo doseči. Glede teh dveh glavnih dejavnikov odločanja (dogajanje sveta, cilji) pa bomo za novo dobo nujno morali preseči še neke zmote, v katere nas je zavedel nek (enostranski) razvoj naše civilizacije: znanja moderne dobe so človeku odvzela vso metafiziko. Moderne empirične znanosti, ki so znanosti o svetu materije, so začele vse drugo (razen materije) zanikati kot »nedokazano« in zato neobstoječe. Moderni človek težko verjame v neko nesnovno dušo v telesu (še manj seveda pozna njene lastnosti, sposobnosti, potrebe!), in sploh ne v nekega Duha (Boga) v svetu. Predstavlja si, da pozna ustroj narave in njene zakone (a tudi delovanje družbe!), zato lahko spoznava tudi dogajanje sveta in se pravilno odloča. Velika zmota moderne dobe!
Na nas (v novi renesansi) zato je, da zgradimo neko celovito podobo sveta in človeka, ne, pravzaprav povrnemo tisto, kar smo zaradi »napredka« izgubili. In če na človeka pogledamo tako (celovito), torej kot na duha (v telesu), pa to nujno za sabo potegne tudi revolucijo v odločanju, v usmerjanju v življenju. V tem primeru se namreč pojavi vprašanje, čemu dati v življenju prednost: potrebam telesa ali potrebam duše? Naš »duh časa« je materialistični, zato večina ljudi v življenju postavlja telesne potrebe na prvo mesto. Vendar, če izhajamo iz evangelija, materializem ni prava pot: »Najprej iščite nebeško Kraljestvo…«. Torej Boga – tisto, kar potrebuje duša. Zato nas v po-moderni čakata dve veliki nalogi: spoznavanje resnice o dogajanju sveta – s pomočjo Duha, in usmerjanje človeškega življenja k višjim ciljem, in pokaže se, da je to spet mogoče samo s pomočjo Duha.
Hoja za Besedo
»Naj bo moja Beseda svetilka na vaši poti«.
Beseda torej na nek način sveti, v prejšnjem članku sem se ukvarjal z Besedo, ki sveti z resnico o dogodkih sveta, skozi katere hodimo. Sveti na ta način zato, ker je (tudi) Resnica, tu pa se hočem posvetiti predvsem Besedi kot Poti – ker je tudi Pot, človeku kaže pot. Treba je poudariti, da s tem, ko nam razodeva resnico o dogajanju sveta, posredno kaže tudi pot, ker resnica o konkretnih dogodkih vpliva na naše odločitve in s tem na pot, po kateri bomo krenili.
Beseda kaže pot: na kakšen način in kakšne so značilnosti te poti? Vsekakor je to najboljša možna pot skozi življenje, iz tega sledi, da je to pot, ki (dušo) vodi k Bogu in ki je tudi varna pot. Če naj bo Beseda svetilka na naši poti in če je Beseda tudi Pot, sledi, da nam Beseda sveti tudi tako, da nam kaže pot, ki je ta najboljša možna pot. Za kakšno pot gre in na kakšen način nam jo Beseda kaže, razkrije naslednji stavek iz knjige RŽVB: »Jaz sem Luč sveta in hodim pred vami«. Če je Beseda svetilka, je seveda Luč, ta stavek pove, da sveti (kaže pot) tako, da hodi pred nami. Kaj to pomeni: hoditi pred človekom? Življenje VSAKEGA človeka je hoja, potovanje skozi čas, skozi dogodke sedanjosti proti dogodkom prihodnosti. Beseda kot Pot torej kaže pot tako, da gre v človekovo prihodnost in pri tem pušča za sabo znamenja: »Sledi znamenjem Moje krvi, ki jih puščam za sabo kot kažipote«. Znamenja so kaži-poti: pot torej kaže z znamenji, ki jih kot Luč sveta v svoji hoji pred nami pušča za sabo. Ta hoja pred človekom je nujno hoja v človekovo prihodnost, gre za pot, ki je še pred človekom in ki je nujno iz niza prihodnjih dogodkov njegovega življenja. To pot nam Beseda kaže z znamenji svoje krvi (Duha!), kaže tako, da kaže dogodke, ki jo sestavljajo. In kako naj bi konkretne dogodke videli, če ne skozi videnja? Videnja so torej ti kažipoti, in so res znamenja Kristusove krvi (Duha), ker jih ustvarja Duh: »Videnje nastane, ko se moj Duh sreča s tvojim duhom«. Znamenja: »Sanje in videnja dajem mnogim med vami. To so moja današnja znamenja. Ob tebi stojim in ti dajem znamenja. Ravnaj se po njih«.
Problem pri vsem skupaj je racionalistična kuga naše dobe, zaradi katere smo ravnodušni do vsega, kar prihaja od Duha, in zaradi nje tudi duhovniki, ki sicer pridigajo o hoji za Kristusom, obenem odsvetujejo, da bi se človek v življenju ravnal po znamenjih, s pomočjo katerih naj bi prepoznali to pot.
Hoja po krvavih stopinjah
Kaj so stopinje Boga v svetu? To so Njegovi sledovi, odtisi, pri katerih gre za dogodke sveta: ker se VSE dogaja po volji Boga, moramo VSAK dogodek sveta imeti tudi za sad (posledico) delovanja Duha, ki napolnjuje svet.
Jezus v knjigah RŽVB večkrat ponovi: »Hodi po mojih stopinjah«. To je poziv k hoji za Njim, seveda gre človek le skozi nekatere dogodke, zato naroča tudi: »Hodi po mojih krvavih stopinjah«. To pa so tiste stopinje (dogodki sveta), ki so »krvave« zato, ker so pokazane z znamenji Kristusove krvi – krvi (Duha) Besede. Beseda, ki kot Luč sveta hodi pred človekom, človeku torej vnaprej pokaže tiste človekove prihodnosti, za katere želi, da bi človek šel skoznje. Pokaže jih v obliki svojih načrtov zanje: »Kažem ti svoje načrte. Učim te hoditi po mojih stopinjah«. Ta dva stavka iz RŽVB potrjujeta, da so stopinje Boga v svetu res dogodki sveta – načrti Besede so lahko le načrti za (prihodnje) dogodke sveta, saj je Beseda (božji Logos!) tista, ki jih dela! In preko teh načrtov pokazani prihodnji dogodki postanejo tiste »krvave stopinje« Boga v svetu, po katerih moramo iti.
Torej, za Kristusom (Besedo) lahko človek hodi mnogo bolj dobesedno kot navadno uči Cerkev: da hoditi za njim pomeni posnemati ga v njegovem popolnem (brez-grešnem) načinu življenja. Človek za Kristusom lahko hodi dobesedno, ker Kristus dobesedno hodi pred človekom tako, da gre kot Luč sveta v njegovo prihodnost. Kaže prihodnje dogodke (načrte zanje), a obenem (kot Resnica) razodeva tudi polnost resnice o njih. Knjige »Resnično življenje v Bogu«, ki so dane tudi za boljše razumevanje Razodetja, podajajo tudi možnost boljšega razumevanja hoje za Kristusom, in ta pot naj bi bila bistvo krščanskega življenja. Tako je ta pot, glede na resnice evangelija, nadgrajena s hojo »po krvavih stopinjah«. In še z nečim, kar ni zapisano v evangeliju: »Hodi po mojih stopinjah, in deloval bom v tebi in po tebi. Naj se spustim na Zemljo po tebi«.
Na tej poti torej Bog sam deluje v človeku in po človeku in se po njem spušča na Zemljo (z nebes v materialni svet). O tem nameravam nekaj napisati v naslednjem članku, v tej resnici se namreč skriva odgovor, zakaj je ta pot najboljša možna za človeka – ker dušo bliža Bogu in ker na njej človek uživa naklonjenost delovanja Duha in s tem dogajanja sveta.
