Piše: Franc Bešter, Zg. Besnica
Razsvetljenski projekt je propadel – o tem že mnogi govorijo in pišejo, razsvetljenstvo pa je izhod človeštva iz nedoletnosti, kot je zapisal Kant, glede na to moramo srednji vek imeti za otroško dobo človeštva, moderno pa za pubertetno: naredili smo prehod iz otroštva, a zdaj je pred nami naloga, da izpeljemo prehod k zrelosti.
O tem sem že nekaj pisal. Za filozofijo razsvetljenstva je bistveno, da poveličuje Razum (tudi v puberteti pride do prodora razuma!), zanj je značilna vera v Razum, ki naj bi lahko spoznal resnico in s to resnico RAZSVETLIL svet. Ta filozofija je ustvarila podlago empiričnih znanosti, ki so po svetu razširile kugo racionalizma. Komunizem, ki se ga še do danes nismo uspeli znebiti, je samo posledica, v osnovi te ideologije je racionalizem! Komunizem je sin razsvetljenstva.
Kako narediti korake k zrelosti, kako preseči razsvetljenstvo? Če je za razsvetljenstvo značilna (bistvena) neka pot do resnice, postavka, da Razum lahko spozna resnico, bo za »novo razsvetljenstvo« nekaj bistvenega, da poskušamo najti neko zrelejšo, popolnejšo pot do resnice, pravzaprav resnično pot do resnice, kajti če izhajamo iz dejstva, da »meso in kri ne moreta spoznati resnice«, sledi, da po poti razuma (filozofije) ne moremo do resnice. Prav to ugotavlja tudi Šri Aurobindo v »Integralni jogi«: »Zahodna filozofska misel gre kvečjemu do tam, do koder pride razum, a tu ne najde nič gotovega in tudi ne more naprej, zato nazadnje konča v agnosticizmu«.
Da, to je vsekakor dediščina filozofov antične Grčije, na kateri gradi »modrost Zahoda«, in na tem gradi tudi razsvetljenstvo, ki se vrne k antičnim vzorom. Grki pa so bili zelo ponosni na svoj »logos«, oni so hoteli »razum-eti«.
Preseganje
Da, novo razsvetljenstvo si predstavljam ravno v tem: v preseganju nepopolnega, omejenega, enostranskega in zato zmotnega razumskega spoznanja (s tem ne mislim ne-rabe razuma, ki je velik božji dar in ki nas dviga nad živalski svet). A neka popolnejša pot do resnice mora obstajati, če naj ne bi končali v agnosticizmu in skepticizmu in tako v življenju ostali brez vsake gotovosti, brez opore, brez usmeritve.
Seveda se tu ne morem spuščati v razpravo, kaj resnica sploh je (o tem se filozofi prepirajo že tisočletja). Pravzaprav je resnica lahko samo Bog, ki je o sebi rekel, da je »pot, resnica in življenje«. Bog je torej Resnica sama in (edini!) pozna vso resnico, zato bom v tem prispevku izhajal iz naslednjega stavka iz knjige RŽVB, ki kaže na to, kako je mogoče preseči razumsko spoznanje in nadgrajevati razsvetljensko paradigmo: »Moje poučevanje ni kot filozofija. Prihajam k tebi in te poučujem kakor Duh uči duha«.
Ta dva stavka razkrijeta nad-filozofski (zato celovitejši, popolnejši) način spoznavanja: s pomočjo Duha in duše. Tu torej ne gre več za spoznanje »mesa in krvi«, s katerim ni mogoče do resnice, gre za spoznanje, ki prihaja od Boga, po njegovem Duhu, in ki prihaja v človeško dušo. In bistvo »nove dobe«, ki prihaja, ki jo moramo uvajati, je po mojem ravno v tem: v tej novi, nad filozofski poti do resnice.
Do resnice: o čem?
Tu bo začel s stavkom: »Moj Sveti Duh RESNICE vam razodeva, kaj se dogaja na svetu«. Duh je »Duh resnice«, ker razodeva resnico o dogajanju sveta. Jezus v RŽVB pove, da razum ne more spoznati resnice, se pravi, ne more spoznati resnice o dogajanju sveta. Da, če le nekoliko razmislimo, je ta resnica človeku res nedostopna, to onemogoča narava VSAKEGA dogajanja sveta: dogajanje je nekaj mnogo preveč kompleksnega, nepreglednega, skrivajočega se in dinamičnega, da bi človek to mogel (s)poznati. Ob tem pa bi rad poudaril še nekaj: moderna (ki jo je ustvarilo razsvetljenstvo, s svojimi znanostmi) je nepreglednost tega dogajanja še potencirala, s tem dodatno otežila spoznavanje resnice o njem, iz več razlogov, na več načinov. Kuga racionalizma je povzročila velik odpad od krščanstva, s tem se je na svetu povečal nered, živimo sredi kaosa. In moderna tehnika je naredila življenje mnogo hitrejše in zapletenejše kakršno je bilo nekoč, kar dodatno povzroča večjo nepreglednost dogajanja. In huda moralna kriza in pokvarjenost ljudi: mnogi igrajo in nosijo maske, mnogokrat je težko prepoznati, kaj se v resnici skriva za njimi.
In kaj nam bo resnica – o konkretnih dogodkih in osebah sveta? Nujno jo potrebujemo pri odločanju in usmerjanju v življenju, in odločati se moramo – vsak dan znova, pri delovanju sredi sveta. In razmere na svetu, kakršne je ustvarila moderna doba z nekimi znanji, načinom življenja ipd. (spremenjeno dogajanje sveta), bodo vzpodbudile iskanje nove poti do resnice, popolnejše poti kot je pot filozofije, iskanje resnice o dogodkih sveta (z vsem, kar jih gradi) s pomočjo Duha in duše. Lahko zaključimo, da je staro razsvetljenstvo (18. stol.) ustvarilo razmere, ki bodo vzpodbudile prihod »novega razsvetljenstva«.
Znanje za novo dobo
Novo razsvetljenstvo: razsvetliti svet na nov način. Z Lučjo Besede: »Jaz sem Luč in svetim vsem, da bi videli«. Navedel sem stavek iz začetka knjig RŽVB, a ta stavek se ujema z naslednjimi besedami iz začetka Janezovega evangelija: »Prava Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet«. Zato imam vsebino teh knjig (RŽVB) za znanje, s pomočjo katerega lahko začnemo presegati razsvetljenstvo, in izpeljemo prehod iz moderne v neko zrelejšo dobo.
Upam si trditi, da se ta prehod že dogaja, vzpodbuja ga stanje divjine in opustošenja na Zemlji, se pravi nereda v družbi in puščave v dušah – stanje, ki ga je za sabo pustil nek razvoj v moderni dobi. In kakor je našo dobo ustvarilo neko znanje (znanstvena revolucija iz 16. stol.), tako seveda za dobo, ki bo sledila tej naši »pubertetni« dobi in ki pomeni prehod v zrelost človeštva, potrebujemo neko znanje, in za to znanje Jezus pove: »Nihče ti ne more dati večjega znanja kot Jaz«. Zato nameravam tu, ko bom skušal osvetliti problematiko razsvetljevanja sveta z Lučjo Besede, dosledno izhajati iz znanja in resnic teh knjig (RŽVB).
Torej, Luč Besede. Beseda res sveti: »Naj bo moja Beseda svetilka na vaši poti«. Sveti VSEM, da bi videli. Kaj naj bi videli? Odgovor se skriva v resnici, da sveti NA NAŠI POTI, življenje VSAKEGA je res pot – skozi čas in skozi dogodke sveta. Pri tej hoji pa ne moremo, kot smo ugotovili, (s)poznati resnice o teh dogodkih, s (pre)šibko lučjo svojega razuma, zato glede tega hodimo v temi, a nismo obsojeni na temo, če nam pot razsvetli Beseda. Zdaj torej vemo, na kakšen način sveti Beseda kot svetilka: z resnico o dogodkih sveta, skozi katere hodimo. In lastnost Besede je res tudi, da človeku razkriva resnico, spomnimo se, da Jezus (Beseda!) sebe v evangeliju imenuje tudi »resnica« (»Jaz sem pot, resnica in življenje«). Sebe imenuje Pot, ker človeku kaže pot, Resnica, ker razodeva resnico. Tu se nameravam posvetiti predvsem slednjemu: Resnici, ki (edina!) lahko razsvetli temo sveta. Prej, preden stopimo na to pot, pa moramo seveda spoznati in priznati, da to z razumom in njegovimi dosežki to ni mogoče (tudi ne z UI!).
Premagovanje racionalizma
Razsvetljenstvo je po svetu razširilo kugo racionalizma, ena od posledic te bolezni duha pa je med drugim ravnodušnost naše dobe do vsega, kar prihaja od Duha (in tudi v Cerkvi se to zavrača, spet zaradi racionalizma!). Če naj bi prihajali do resnice o dogajanju sveta s pomočjo Besede, je nujno potrebno sprejemati to, kar prihaja od Duha, Beseda namreč k človeku VEDNO prihaja po Duhu, ker Bog kot Beseda deluje v Duhu. Beseda prihaja od zgoraj in v srce, ker je Bog (Jahve) zgoraj in človeku govori v srcu. Da, tu bo treba premagati neko splošno zmotno, tudi v Cerkvi razširjeno predstavo o Bogu, ki naj bi človeku danes govoril le posredno, preko Svetega pisma in Cerkve, neposredni govor je le nekaj izjemnega. A v RŽVB piše: »Zakaj hočete, da bi bil tiho, da bi bil mrtev? Jaz sem Beseda in Živi. Jaz delujem. Jaz sem Beseda in delujem v Duhu«. Iz te resnice sledi, da Beseda kot svetilka in Luč za našo pot, da bi VIDELI – resnico o dogodkih sveta, skozi katere hodimo, vedno prihaja po Duhu, Beseda je nekaj, kar prihaja od Duha, a do tega je naša doba ravnodušna, in to bo za novo dobo nujno treba premagati. Duh torej prinaša Besedo kot Resnico in je zato imenovan »Duh resnice, ki razodeva, kaj se dogaja na svetu«. Duh nam je zato dan na pot kot »bakla«: »Tvoja bakla je moj Sveti Duh«.
Razodeva, kaj se dogaja na svetu. Sledi, da Bog (in edino Bog!) pozna dogajanje sveta, a to nujno sledi iz resnice, da je On tudi »Oblast sama«, to pa je zato, ker »se vse dogaja po Njegovi volji«. Se pravi, po njegovih načrtih in njegovem delovanju, iz tega nujno sledi, da pozna absolutno vse, kar se dogaja, a to poznavanje neposredno sledi tudi iz številnih resnic iz knjig RŽVB: »Moje oči niso človeške in nič Mi ne uide, in moja ušesa prisluškujejo čisto vsemu. Moje oči gledajo skozi tebe in vidijo vse, kar je tvoja duša storila«. Torej, Bog vidi celo v duše vseh ljudi in spremlja korake slehernega človeka: »Čeprav si nič, ti moje oči nenehno sledijo, moje oči sledijo tvojim korakom«. Vse to zato, ker je On vedno in povsod Prisoten: »Jaz sem Navzoč, vendar je moja Navzočnost skrivnost«. Pred Njim so torej razgrnjena dela vseh bitij.
Način prihoda Besede
Bog govori, ker je tudi Beseda: »Danes dajem VSAKEMU, da sliši moj Glas«. Gre za NEPOSREDNO nagovarjanje človeka: »Naj bo tvoje uho ob mojih ustnicah«. In vedno govori po Duhu: »Od mojega Duha boš prejel vse, kar ti imam povedati«.
Kaj nam hoče povedati? O tem sem tu nekaj napisal: razodeva nam npr. resnico o dogodkih sveta. Kaj nam bo ta resnica? Da ne hodimo v temi, kajti mi sami je ne moremo spoznati, potrebujemo jo pa pri odločanju v življenju. Danes še mnogo bolj, zaradi razmer v svetu potrebujemo na svoji poti neko močnejšo svetilko od razuma, Jezus v RŽVB npr. pove, da je Zemlja postala gospostvo satana, on pa deluje tako, da nas poskuša zmesti in pri tem uporablja ljudi kot svoje orožje. Stvarstvo je danes v rokah hudiča. In še: »Pod vašim nebom živi mnogo besnih volkov, skritih pod ovčjimi kožuhi«. Potrebujemo torej resnico o povsem konkretnih osebah in dogodkih. Zato nameravam tu napisati še nekaj o videnjih, kako naj bi namreč videli konkretne dogodke (z vsem, kar jih gradi), če ne skoznje? Vsaj jaz osebno druge poti ne vidim.
»Bog sem in lahko govorim na kakršenkoli način. Eden od načinov, kako govorim, so sanje in videnja«(stavka iz knjige RŽVB). Sanje in videnja so način prihoda Besede. Beseda pa je Resnic in Pot – obenem. Razkriva nam resnico o konkretnih dogodkih – ta resnica (lahko) vpliva na naše odločitve, te pa vplivajo na to, po kateri poti bomo krenili, s tem nam torej obenem kaže pot – zato je Beseda tudi Pot. In ob tem se spomnimo, da ima Beseda pregled tudi nad vso prihodnostjo, zato lahko le Ona ve, katera pot je za nas varna.
Ta način prihoda Besede ni nekaj izjemnega: »Sanje in videnja dajem mnogim med vami. To so Moja današnja znamenja«. In še: »Ali sem kdaj rekel, da se bom prenehal razodevati in dajati znamenja? Moja znamenja ne bodo nikoli prenehala«. Bog se nam torej razodeva tudi tako: po sanjah in videnjih, in to vsakomur in vedno. On hoče s tem človeka razsvetliti: »Komur dajem svoje znamenje, tega želim razsvetliti s svojo milostjo«. Torej, ta način prihoda Besede je milost, ki človeka razsvetli, in tu se bom spet vrnil na začetek Janezovega evangelija: »Prava Luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet. V njej je bilo življenje in življenje je bilo Luč ljudi…«. Beseda kot Luč torej sveti človeku z življenjem, ki je v njej! Res, resnica o nekem dogajanju se nam razodeva skozi Življenje duše v nočno-videnjskem svetu. Beseda ni samo Resnica in Pot, je tudi Življenje.
Resnico o dogajanju spoznavamo skozi dogajanje – a to dogajanje je mnogo bogatejše od le-tega v materialnem svetu. Gre za dogajanje v duhovnem svetu, izgleda nesmiselno, iracionalno, skoraj ničesar ne razumemo, a to je predvsem zato: ker razkriva resnico o stvareh, ki jih mi ne poznamo, za katere ne moremo vedeti. »Videnje nastane, ko se moj Duh sreča s tvojim duhom«. Ta stavek iz RŽVB jasno pove, da gre pri nočno-videnjskem svetu za duhovni svet, in da gre pri videnjih za jezik Duha. Iz tega pa sledi, da v primeru, če osvajamo ta visoki jezik Duha, spoznavamo jezik, ki edini lahko opisuje nekaj tako kompleksnega kot so dogodki sveta. Pri dogajanju namreč ni problem samo spoznati resnico o tem, ampak tudi opisati neko dogajanje. Ljudje zelo zoženo spoznavamo in tudi zelo zoženo (enostransko, zato zmotno) opisujemo!
Iz tega stavka sledi tudi, da so videnja nekaj, kar prihaja od Duha, kar pa pomeni, da smo ljudje naše dobe tudi do tega ravnodušni, kar pove Jezus. Posledica kuge racionalizma: racionalizem kot neka filozofija namreč tudi to podreja Razumu, si razlaga z raznimi teorijami, s tem pa zavrača kot nekaj, kar je od Boga. Odtod pa ravnodušnost do tega. V novi dobi nas torej čaka pomembna in težka naloga: spremeniti odnos do videnj in učiti se tega jezika Duha. Jezus v RŽVB poudari pomen videnj: »Dal ti bom videnje, ki te bo zaznamovalo«. In da s sprejemanjem, razumevanjem videnj in ravnanjem po njih človek pravzaprav pokaže vero. Vero: to je stvar Cerkve, in napove spremenjen odnos do tega tudi v njej: »Prihaja čas, ko bo vsako videnje proglašeno za resnično. V moji Cerkvi ne bo praznih videnj in lažnih prerokb«.
Ob koncu bi rad poudaril, da bo v po-moderni zaradi tega nujno treba izvesti radikalne obrate v načinu mišljenja. Mi, zahodnjaki, smo namreč večinoma in močno pogojeni z neko filozofijo, ki ima temelje in korenine v grški filozofski misli (razsvetljenstvo je gradilo ravno na tem!). Ta pa daje absolutno prednost razumskemu spoznanju, kar je notranje, subjektivno, mistično in onostrano, je za to filozofijo nekaj sekundarnega in nižje vrednosti, vprašljivo in iracionalno, ne-obstoječe. Vendar, pokaže se, da razum nazadnje ne more do nobene gotovosti, zato se ta pot konča v agnosticizmu.
Indijska filozofska misel se je razvijala v ravno nasprotni smeri. Zanjo je primarnega pomena notranje, mistično IZKUSTVO, ki je izkustvo o nečem edinem zares obstoječem, zunanji materialni svet je namreč le maya (iluzija), filozofija (razum) pa je pomembna in potrebna le toliko, vkolikor lahko pokaže pot do tega izkustva. Izkustva o nočno-videnjskem svetu pritrjujejo tem ugotovitvam vzhodne filozofije: ta svet je STVAREN! Ob njem je materialni svet dokaj varljiv, je res bolj iluzija. Zato sem že predhodno, ko sem pisal o Šri Aurobindu, omenil, da bi bilo za novo dobo koristno uporabiti tudi dosežke indijske civilizacije.
