Piše: Gašper Blažič
Ne vem, ali naš dragi – ja, za naše žepe je res strašansko drag – premier pripravlja drva za zimo glede na siceršnje visoke cene energentov.
Težko rečem, kajti za resno zalogo drv potrebujemo prava polena in ne le trsk. Ker pa naš Robertino Duce prisega predvsem na tovrstni drobir, ki ga pridno sestavlja v butare, sumim, da je njegov resnični namen samo v tem, da nam še kaj podkuri. Saj veste, vejice hitro zgorijo, a glavno je, da naredijo velik ogenj. Podobnega so nedavno imeli na Petričku, kjer so očitno očistili še zadnje ostanke nekdanjega domovališča ukradenih otrok in ga čisto po fašistično požgali.
Toda naš premier je očitno fašist tudi na drugačne načine. Verjetno bo zanj že prepozno, da bi se na prihodnjo cvetno nedeljo pojavil z butarico in s kupom pomaranč za otroke z rakom. Zato pa sedaj pridno zlaga in pregleduje fascikle (ja, isti koren kot beseda »fašizem«, se vam ne zdi?) in si za mrzle dni pripravlja kapo s cofom do pasu ter nekaj črnih srajc, ker hoče pač učinkovito oponirati »beli gardi«, karkoli že to je. Boris Kidrič je o njej v svojih pisnih navodilih pisal že sredi leta 1941, kar je kakšno leto pred nastankom prve vaške straže.
Pravoverni zgodovinarji vedo povedati, da so bili takrat belogardisti in fašisti naravni zavezniki, ne povedo pa tega, da so črnosrajčni fašiji za napad na »belo gardo« (in tudi »plavo gardo«, s čimer verjetno niso mislili policistov) partizanom prijateljsko posodili svoje topništvo. Tako da človek res ne ve več, kdo je s kom. Tako kot denimo nikoli ne veš niti pri Mojci Šetinc Pašek, ki je po novem članica SD, kar je bila njena intimna opcija menda že takrat, ko je bila članica Svobode.
Tudi pri Jocu Pečečniku nikoli ne veš. Enkrat bo ponorel zaradi norosti vlade, ampak že v naslednjem trenutku bosta z Robijem spet najboljša prijatelja. Verjetno ima J. P. samo tako koleričen značaj, da ga včasih malo zanese. Največkrat v levo …
