Piše: Tamara Lubarda
V SSSR sta si dokaj enakopravni, po razglasitvi Ukrajine pa ima Ukrajina suvereno ozemlje in narod. Kot odgovor Ukrajine na ruske provokacije in teror se vrstijo obratni napadi v rusko infrastrukturo. Toda Rusija noče popustiti pri zahtevah in Ukrajina ne pristane na zahtevano, ker je bila napadena. Ukrajino podpira zlasti EU, a ker konflikt ni razrešen se težnjam za tamkajšnji mir pridružujejo ZDA. Bilateralno dogovarjanje Ukrajina: Rusija ni uspešno ker Ukrajina ni dolžna sprejeti ruskih pogojev.
Kot kaže ne Ukrajina ne Rusija ne popuščata, prva zavoljo ohranitve celovitosti, Rusija do dosege cilja. Pri čemer Rusija niti pomisli ne na popuščanje v interesih in od lastnih nepreklicnih zahtev ne odstopi. Pričakuje, da ji skoraj nihče ne bo nasprotoval, nasprotno ima za poseg in vmešavanje v ruske zadeve.
Utemeljeno je reči, naj Rusija preneha z ofenzivami toda vdorov Rusija ne bo opustila ker ne preneha.
Dialoška usmerjenost prekinitvi vojne v Ukrajini se posredno nagiba izogibanju valjenja krivde k Rusiji. Kar pa moramo s teoretičnega izhodišča ovreči ko si Rusija za mir ne prizadeva: kadar mir preprečuje. Oziroma je povzročiteljica vojne in nesoglasij, trpljenja ukrajinskih ali svojih ljudi, če jih pahne v bedo. Seveda ne po njeni želji temveč zaradi ukrepanja njenih ne podpornic – držav, ki z Rusijo ne soglašajo.
Miru v Ukrajini ne bo do takrat, dokler sprti državi ne bosta pripravljeni na neizogibnost sodelovanja: tako medsebojnega kakor posamično z uveljavljanjem pogojev premirja kljub vzporednim zahtevam, ki jih za prenehanje vdorov navajajo v Rusiji. Je pa tu dejstvo da Ukrajina ‘kapitulacije’ noče dopustiti. Rusija ne odneha z izvedbo zasedbe ukrajinskih območij, Ukrajina nekoliko napadov uspešno odvrne. Iz Rusije za napade na Ukrajino iščejo izgovore toda Evropa jih nima za utemeljene, se pa stopnjujejo. Zato se Ukrajinci z Rusi nimajo o čem pogajati kajti če bi se je Rusija zanje zadnja ki bi zares odnehala.
O miru se iz Ukrajine z Rusijo niso primorani pogajati, Rusija dogovora ne upošteva in to nima smisla? Tu bi bil tak dogovor to, da bi se Rusija držala načel mednarodnega miru katerih temelje izpodkopava. Kar ne bo enostavno sprovesti v dveh državah od katerih Rusija ne konča z vdori v ukrajinsko ozemlje. Kar se dogaja, saj nočejo prisluhniti edinemu ruskemu pogoju da Ukrajina ne bi pristala v EU in NATO. Putin na 5. inavguraciji pove da je Rusija z Zahodom pripravljena sodelovati pri enakopravnih pogojih.
Dogovori so zavezujoči in ne zavezujoči, vsi sporazumi pa se z dorečenim ali dogovorjenim izvršujejo oziroma se strani držita sklenjenega. Torej imajo sporazumi večjo težo, saj njihove vsebine obveljajo. Morda se Rusija in Ukrajina sporazumno dogovorita o tem, da ne bosta izvajali »nadaljevalnih« akcij, s čemer bi morala obveljati začasna ali brez preklicna prekinitev turbulentnih vojaških bombardiranj. Čeprav pri teh Ukrajina pričakovano brani njeno, Rusi pa napadajo ukrajinsko in pri tem ne popustijo. S čimer se obramba in ščitenje napadenih infrastruktur in civilistov v Ukrajini okrepi ob zaslombi k EU.
Težave Rusiji povzroča od te napadena Ukrajina, ko zaradi ščitenja prvotno štirih regij agresorju vrača z klin se s klinom zbija kakor bi rekli povratnim akcijam. Zaradi česar se ruskemu napadanju vice versa odziva oziroma mora zaradi (za)varovanj ukrajinskega ozemlja povratno posegati tudi v ruski teritorij. V kar je Ukrajina primorana, sicer ne bi veljala za resno ter suvereno državo z ozemeljsko celovitostjo.
Zelenski je zaradi številnih stikov z evropskimi državniki pridobil precej denarne pomoči in oborožitve.
Ukrajinski zavezniki so predsednica evropske komisije z odločujočim delom EU, E. Macron in Nemčija. Pravzaprav si iz Evrope nihče ne upa oponirati, da je bila Ukrajina napadena, s čimer je moralno čista. Ne pustimo ob strani dejstva, da ima zaradi suverenitete pravico pristopa EU ali prositi vstop k NATO, čemur evropske države ne oporekajo ker je suverenost najtrdnejši pokazatelj takšne participativnosti.
Vendar bi se brez čeprav neizogibnih protiofenziv k Rusiji z ruske percepcije Ukrajinci Rusom zasmilili. Toda kljub samoumevnim obrambnim ‘protinapadom’ Ukrajine čez mejno črto, trpijo v obeh državah. Pri čemer je Zelenski prepričan da Putin noče ustaviti pobijanja, kar pa bo moral saj se Ukrajina brani.
Ker se Ukrajina brani ne bi klecnila pred napadalcem, negotovost izgine tudi zaradi njenih zaveznikov. EU se postavi izključno na stran Ukrajine, iz česar štrli Madžarsko omahovanje oziroma previdna drža. Pravzaprav so voditelji članic EU, še posebej tistih, ki se imajo za bolj pomembne povsem za Ukrajino. Saj si v EU malokdo upa trditi da si Ukrajina odvračanja vojne od Rusije ne zasluži kot poenoten odziv. Pri tem Ukrajina računa na članstvo v EU kar Ruse kvečjemu razjari in zato ne bo prenehanja vojne ali pa se bo to zgodilo, ko bo Rusija oslabljena, rubelj nekonvertibilen Rusi pa prepričani v njen nesmisel. Toda takega videnja nima rusko vodstvo, Putin ki računa na 6. predsedniški mandat ima vso podporo.
Srečanje na Aljaski med ameriškim in ruskim predsednikom da vedeti, da je koristno skleniti dogovor. Ker imamo enake korenine je to, kar se dogaja med Rusijo in Ukrajino za nas tragedija, je dejal Putin. Še več, zmeraj smo upoštevali ukrajinski narod. Konflikt v Ukrajini se lahko konča, čim prej tem bolje. Da bi zagotovili mir, moramo odstraniti vzroke za vojno… zaradi varnosti v Evropi ter svetu kot celoti. Strinja se s predsednikom ZDA D. Trumpom da mora biti prav tako zagotovljena varnost Ukrajine, na kar da so iz Rusije ‘pripravljeni’. Četudi bi si iz npr. Rusije prizadevali sklenitvi kompromisov, bo treba hkrati imeti v oziru da ima Rusija svoj nacionalni interes, kar je še posebej izpostavil ruski predsednik.
Glavni vzrok nesoglasij izhaja iz ruskega nacionalnega interesa kako si pridružiti rusko govoreče Ruse.
Ali se Rusiji ne bi smele zameriti najbolj glasne držav EU – ko Rusiji nalagajo paket za paketom sankcij?
S tem se ukrepe postavi na kocko toda če bi bila Rubikova, kdaj kombinacije sestavljata ZDA in Rusija?
In potem se od ZDA pričakuje da razmere uskladi oziroma da nesoglasja med Ukrajino in Rusijo umiri. Po obetajočem srečanju Trump – Putin na Aljaski je predsednik Donald Trump 18. 8. 2025 organiziral še sestanek z Zelenskim ki so se mu pridružili EU voditelji ker podpirajo Ukrajino in Natov Mark Rutte, ki jim s parodijo na pripoved ironično ne rečemo sedem palčkov in vztrajajo z obvarovanjem Ukrajine. Z isto iztočnico, kako pomagati Ukrajini in nasprotovati hudobni ali celo čarovniško mačehovski Rusiji. Kjer je Ukrajina neomadeževana, medtem ko Rusija izvaja agresijo, zato ti Rusijo odrivajo na obrobje.
Kdor dejansko Rusiji dobavlja orožje in posredno ne dovoli, da se Rusijo preveč oslabi se ni izpostavil. Zagotovo ni iz Evrope, ker kljub dejstvu, da orožje Rusija proizvaja sama ima tudi močnega zaveznika. V tem je »narobe« to da simpatiziranje z Rusijo pomeni oporekati EU toda EU Rusije ne more ustaviti.
Ob tolikšnih zajetnih dobavah orožja, kot ga na priprošnje voditeljem zlasti iz Evrope prejme Ukrajina bi Rusija teoretično morala biti poražena do zadnjega kvadratnega metra tega kar smatra za ruski del. Izračuni vseh sredstev za Ukrajino se ne ujemajo napram velikim odtegljajem ki so jih utrpeli iz Rusije.
Evropska komisija Rusiji žuga z 19. svežnjem sankcij, zaradi učinkovitosti bi jih tokrat sprovedla z ZDA.
Toda Rusija ne popusti, kadar temu rečemo apetiti pa kljub natolcevanjem niso lačni ne ukrajinskega: v kolikor bi imeli ambicije po drugih ozemljih bi se to doslej že izkazalo, toda to ni v njihovem fokusu? Takoj ko bi se izkazalo drugače, to pomeni da ne drži da Rusija hoče pomagati poukrajinjenim Rusom. Tedaj to postane tveganje širšega razpona, na kar bi se v EU takoj odzvali in rusko namero zatrli v kali. Torej Putin ne more pričenjati kakšne vojne kje drugje in ne bo napadel k(j)er bi bila Rusija poražena? Kaj če odredi jedrski rafal? Od ostrostrelca, pilota, analitika in dreserja zveri Putina se to ne pričakuje. Kot tak je bil prikazan na koledarju ampak takšen je bil pred leti, spremenil se je ker gre nad Ukrajino. To imajo mnogi za katastrofalno ‘ofenzivo’ brez utemeljenih vzrokov, omenjajo se ‘imperialne’ težnje. Ampak te so prevladovale včasih in Carska Rusija ni Putinova Rusija ki pa hoče neovirano prosperirati.
Vendar se na Kitajskem kjer kažejo ‘monstrum’ oborožitvene zmogljivosti Putin rokuje s Ši Jin Pingom. Ob slovesnosti 80 let po koncu 2. svetovne vojne hkrati s S. korejskim K. Jong Unom pomenijo tenzijo. Podobno kot to počenja S. Koreja tudi Kitajska na paradi kaže vojaške zmogljivosti in porogljivo straši. Prikaže se posodobljena oprema za vojskovanje in zahodni svet utegne pomisliti kaj se zgodi če zataji. Ker se govori da Kitajska z orožjem oskrbuje Rusijo prihaja do krepitve zavezniške osi Kitajske z Rusijo. Poznamo kitajsko moč, njen tehnološki napredek, njeno sposobnost prilagoditve svetovnim trendom.
Potrebno je vztrajati, pa bo mir morda dosežen, pri čemer je treba vedeti da je pri tem Rusija ključna. Ukrajina je zraven EU, Evropa pa bi bila neposredno na prepihu nesoglasij v primeru ruske ekspanzije. Vse dokler ne bo pripravljenosti za postopno komunikacijo obeh z obema – ne zgolj s posredniki (EU). Zagotovo je največje varnostno jamstvo zaupanje in ker so temelji spodkopani jih je treba vzpostaviti.
Ustanovljena je koalicija voljnih ampak brez trdnih zagotovil v tej ne verjamejo mirovnim pogajanjem. Ampak o miru se ne pogajamo, mir se kot normalno stanje samoumevno pričakuje in vzpostavlja red. Kar je tuje ni tvoje, kar je tvoje ni tuje, zato ne posegamo ali hlepimo z barbarsko silo sosedovo izsiliti. V Ukrajini imajo za to početje rusko, v Rusiji se bojijo groženj z Zahoda in spodkopavanj ustroja Rusije.
Po dejanjih tega da Rusija preneha napadati Ukrajino ne bo kmalu, četudi bo Rusija medtem potonila, ne zgolj z gospodarskega vidika – Rusija z lastno krivdo izgublja zaupanje Zahoda in briše tovrstne vezi. Verjetno se situacija obrne, ko bo Rusija imela, kar hoče priključiti zatem bo vojno z Ukrajino opustila.
Tamara Lubarda, Ljubljana
