Piše: Andrej Sekulović
Na Haagu na Nizozemskem je konec junija potekal vrh zveze Nato. Članice bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke. Prav tako so potrdile zavezanost skupni obrambi. Letošnji vrh je prelomna točka reorganizacije zavezništva v luči zdajšnjih varnostnih izzivov.
Letos so bili v Haagu postavljeni novi temelji za Severnoatlantsko zavezništvo. Članice so se namreč dogovorile, da bodo v naslednjih desetih letih, do leta 2035, dvignile skupne obrambne izdatke na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar od njih Trumpove ZDA zahtevajo že nekaj časa.
Haaška obrambna zaveza
Ko bo ta vsota dosežena, naj bi države članice namenile 3,5 odstotka BDP za osnovne potrebe obrambe, za orožje, vojsko in vzdrževanje slednje torej, ter 1,5 odstotka za kritično infrastrukturo, inovacije, krepitev obrambne industrije pa tudi za civilno odpornost in kibernetsko obrambo. Donald Trump je ta dogovor poimenoval »haaška obrambna zaveza« in dejal, da gre za ogromno zmago za ZDA, Evropo in celotno zahodno civilizacijo. Do sedaj so namreč članice namenjale le približno dva odstotka BDP za obrambne izdatke, a ZDA že dlje časa poudarjajo, da morajo evropske zaveznice prevzeti večji del bremena v zavezništvu. Poleg postopnega dviga obrambnih izdatkov so v zavezi članice soglasno potrdile tudi ohranjanje 5. člena washingtonske pogodbe, oziroma zavezanost k skupni kolektivni obrambi.
Donald Trump: Velika zmaga za zahodno civilizacijo
Donald Trump je na novinarski konferenci predstavil vrh kot veliko diplomatsko in strateško zmago. Poudaril je ameriško predanost zvezi Nato, a hkrati kritiziral Španijo, ker naj bi bila zavrnila dvig izdatkov in vztrajala pri 2,1 odstotka BDP. Dejal je celo, da bo slednja »plačala dvojno«, saj je zagrozil, da bo uporabil »dvojne carine« pri prihodnjih trgovinskih odnosih s to državo. Govoril je tudi o nedavnem konfliktu med Izraelom in Iranom ter branil ameriške napade na iranske jedrske objekte, a je prav tako napovedal nove pogovore z Iranom. Nadalje je dejal, da ZDA ostajajo predane 5. členu pogodbe, in izrazil zadovoljstvo, da so evropske države pripravljene prevzeti večjo odgovornost v zavezništvu: »Ti ljudje so res predani svojim državam, mi jim bomo pomagali, da jih branijo,« je ob tem dejal. Glede možnosti, da bi Rusija napadla katero od drugih evropskih držav, je rekel, da ta možnost obstaja, zaradi česar je potreba po dobri obrambi toliko pomembnejša. Prav tako ni izključil možnosti, da bi Ukrajina prejela dodatno pomoč v obliki raketnih sistemov Patriot. Na vrhu se je Trump sešel tudi z ukrajinskim predsednikom Zelenskim in znova izrazil pripravljenost za posredovanje. Na splošno je označil vrh za veliko zmago za zahodno civilizacijo in izpostavil, da bo uresničitev zavez pomenila dodaten bilijon ameriških dolarjev za obrambo.
Generalni sekretar Rutte: Čas je za močnejši Nato
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je na vrhu poudaril, da je njegova naloga zagotoviti enotnost glede dviga obrambnih izdatkov na pet odstotkov, kar je označil za neizogibno strateško nujnost. Glede tega je izpostavil »dolgoročno grožnjo Rusije« in dejstvo, da jo podpirajo tudi Kitajska, Severna Koreja in Iran. Prav tako je prepričan, da so ZDA in Nato popolnoma zavezani 5. členu skupne obrambe. Opozoril je, da je v zavezništvu čas za krepitev obrambne industrije in pripravljenosti, kar bo tlakovalo pot močnejši zvezi Nato. Izpostavil je tudi, da zavezništvo enotno podpira Ukrajino, in dejal: »Bistveno je, da Evropejci prevzamejo več odgovornosti za vojaško pomoč Ukrajini, medtem ko bodo ZDA še vedno zelo vključene v obveščevalno izmenjavo in praktično vojaško podporo, vključno z obrambnimi sistemi«. Pohvalil je tudi Trumpovo intervencijo v Iranu.
Slovenija do leta 2030 tri odstotke za obrambo
Slovenija se je zavezala, da bo že letos povečala izdatke za obrambo na dva odstotka BDP. Od prihodnjega leta pa naj bi jih letno povečevala za 0,2 odstotka s ciljem, da do leta 2030 dosegla tri odstotke za obrambo. Za leto 2029 je načrtovan pregled dogovorjenih zavez glede višine in usmeritve obrambnih sredstev ter njihove skladnosti s takratnim globalnim varnostnim okoljem. Kot je opredeljeno v Resoluciji o razvojnih programih Slovenske vojske do leta 2040, se bosta dva odstotka sredstev namenjala za osnovne obrambne zmogljivosti, kot so vojaška oprema, človeški viri in vzdrževanje. 1,5 odstotka pa bo šlo za programe dvojne rabe, kamor spadajo bolnišnice, infrastruktura, ceste in železnice torej, ter kibernetske raziskave in varnost. Golob je napovedal v prihodnjih tednih natančne načrte za razporeditev sredstev. Odločitev o višjih izdatkih je prav tako pretresla levičarsko koalicijo. Ministrica za kulturo Asta Vrečko iz Levice je namreč izjavila, da v njeni stranki nikoli ne bodo podprli višjih izdatkov za obrambo, Socialni demokrati Matjaža Hana pa so pred vrhom svarili, češ da bo zvišanje obrambnih izdatkov imelo negativne posledice na družbo, in pozvali Goloba, naj v Haagu zavrne ta predlog. Kasneje so v SD podprli obrambno resolucijo v državnem zboru, čeprav so se trije njihovi poslanci vzdržali.
Nadaljna podpora Ukrajini
Čeprav na vrhu ni bila izrečena Ukrajini uradna obljuba, da bo po hitrem postopku vključena v zavezništvo, se je zavezništvo obvezalo, da jo bo še naprej podpiralo. Zelenski je imel več pogovorov z drugimi voditelji, tudi s Trumpom, z Ruttejem in Ursulo von der Leyen. Zvišanje izdatkov naj bi odpravilo prejšnje nesorazmerje v prispevkih, kar naj bi bilo potrebno zaradi nujne krepitve evropske vojaške industrije ter izboljšanja pripravljenosti v luči groženj, ki jih predstavljajo Rusija, Kitajska, Iran, Severna Koreja ter terorizem, kibernetski napadi in sabotaže. Rutte je prav tako pozval Rusijo, naj prekine s svojo agresijo v Ukrajini.
