Piše: Andrej Sekulović
Med 14. in 15. februarjem je v bavarski prestolnici Münchnu potekala varnostna konferenca. Največ prahu je dvignil govor ameriškega podpredsednika JD Vancea. Z ostrimi besedami je dodobra razburil liberalne voditelje Evropske unije.
V Washingtonu je novi šerif, ki bo stvari delal drugače. Njegov »namestnik« je ob svojem obisku stare celine dal vedeti vse bolj rahitični liberalni oligarhiji, da prihaja čas sprememb. Stara Evropa, nekoč kraljica kontinentov, ki je pod vodstvom liberalne politike postala navadna priležnica Washingtona, se bo morala sprijazniti s tem, da je z zahoda zapihal nov veter. Nekoč so Evropejci vihali nosove nad svojimi rojaki iz ZDA, tudi zato, ker je slednja izvažala v Evropo množično potrošništvo in najbolj nore levičarske ideje. A stvari se obračajo. ZDA postajajo zibelka vitalnih premikov, ki lahko znova poženejo kri v žilah zahodne civilizacije, medtem ko Evropi njeni bruseljski neizvoljeni oblastniki preprečujejo, da se dvigne iz močvirja pogubne politične korektnosti. Glasnik novega Washingtona je bil jasen, ne ozirajoč se na ogorčene izraze zbranih, ki niso želeli slišati zanje nekaj zelo neprijetnih resnic. ZDA podpirajo svobodo govora in nasprotujejo cenzuri. ZDA menijo, da je čas, da Evropa bolj korenito poskrbi za svojo obrambo. Predvsem pa novo vodstvo ZDA meni, da morajo prisluhniti ljudem in njihovim upravičenim skrbem glede množičnih migracij, namesto da jih skušajo onemogočati, ko izražajo taka mnenja.
Glavna grožnja je odmik od demokratičnih vrednot
V imenu Trumpove administracije je JD Vance izrazil zaskrbljenost glede evropske varnosti, a tudi prepričanje, da je mogoč razumen dogovor med Rusijo in Ukrajino. Pomembno pa je, da se Evropa v prihodnosti okrepi in zagotovi lastno obrambo. Trump je mnenja, da mora Evropa sama igrati večjo vlogo v svoji prihodnosti in obrambi. Delitev bremena je pomemben dejavnik za skupno zavezništvo. Vance je ob tem opozoril tudi na notranjo grožnjo, ki je nevarnejša od zunanjih akterjev, kot sta Rusija ali Kitajska; na odmikanje Evrope od temeljnih vrednot, ki jih deli z ZDA. Vprašal se je, kakšna je pravzaprav vizija skupnega varnostnega dogovora. Opozoril je, da se voditelji ne smejo bati mnenj ljudstva, če si želijo varnosti. »Če kandidirate v strahu pred lastnimi volivci, Amerika ne more storiti ničesar za vas,« je bil jasen. Za pomembna dejanja so potrebna demokratična pooblastila, ki jih da lahko le ljudstvo. Trump in Vance sta namreč zelo zaskrbljena zaradi cenzure in pomanjkanja svobode govora v EU.
Strogo proti cenzuri, treba je prisluhniti volivcem
Vance meni, da so navdušenje nad razveljavitvijo romunskih volitev in trditve, da se lahko to zgodi tudi v Nemčiji, »če ne bo šlo po načrtih«, šokantne. »Ko vidimo, da evropska sodišča preklicujejo volitve in visoki uradniki grozijo, da bodo razveljavili druge, bi se morali vprašati, ali se držimo primerno visokih standardov,« je izpostavil. Demokratične vrednote je treba živeti, ne le govoričiti o njih, je dodal. Vance je izpostavil vse večje primere cenzure in preganjanja svobodnega izražanja. »Ko danes gledam Evropo, ne razumem, kaj se je zgodilo z nekaterimi zmagovalci hladne vojne,« je dejal in navedel več primerov − od groženj evropskih komisarjev, da bodo ugašali družbene medije, če bodo opazili sovražno vsebino, do pozivov britanske vlade državljanom, da prijavljajo sodržavljane, če jih sumijo »miselnega zločina«. JD Vance je zaskrbljen, ker se mu zdi, da v Evropi svoboda govora umira. Rekel je, da nima le pripomb, temveč tudi ponudbo; Trumpova administracija bo v nasprotju z Bidnovo spodbujala pluralnost mnenj in jim prisluhnila. Vance je povabil politični razred Evrope, da ravna enako in pri tem sodeluje z ZDA. Dezinformacija in lažne novice spominjajo na izraze iz sovjetskega obdobja, za njimi pa se očitno skrivajo določeni interesi. A Vance je bil jasen: demokratične zmage ne bomo dosegli s cenzuro, preganjanjem in z zapiranjem.
Grozote množičnih migracij
Vance je zatem načel še eno zelo neprijetno temo za vse bolj samovoljne voditelje Evrope. Od vseh žgočih izzivov ni večjega od množičnih migracij, je dejal. »Danes je skoraj vsak peti prebivalec te države iz tujine. To je seveda rekord vseh časov. Podobno število je v Združenih državah Amerike; prav tako najvišje v zgodovini. Število priseljencev, ki so vstopili v EU iz držav nečlanic EU, se je samo med letoma 2021 in 2022 podvojilo, od takrat pa je seveda še veliko večje,« je opozoril. Nadaljeval je, da je ta težava posledica zavestnih odločitev politikov, njihov rezultat pa so med drugim »grozote«, ki so se zgodile malce pred srečanjem v Münchnu. Vance je seveda govoril o terorističnem napadu Afganistanca, ki je med drugim ubil dveletno deklico. »Zakaj se je to sploh zgodilo?« se je vprašal. Dejal je, da je bilo takšnih groznih zgodb, katerih glavni akterji so prosilci za azil in migranti, že preveč.
Ljudje niso zamenljiva kolesca gospodarstva
Skrajni čas je, da se glede tega spremeni smer in se zahodna civilizacija popelje na novo pot. »Noben volivec na tej celini ni šel k volilni skrinjici, da bi odprl vrata milijonom nepreverjenih priseljencev,« je dejal ameriški podpredsednik. Zatem pa se je približal bistvu liberalnih prepričanj današnjih oblastnikov in mogočnežev, tistih, ki radi modrujejo o prihodnosti planeta na letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma: »V nasprotju s tem, kar boste morda slišali nekje med gorami v Davosu, se državljani vseh naših narodov na splošno ne dojemajo kot izobražene živali ali kot zamenljiva kolesca svetovnega gospodarstva.« Njegovo sporočilo je bilo jasno: ljudje in narodi niso zamenljivi, treba jim je prisluhniti in jim omogočiti dostojno življenje v njihovih domovinah. Odpuščanje ljudi zaradi njihovih mnenj, preganjanje alternativnih medijev, izključevanje iz politike in razveljavljanje volitev, vse to ne varuje ničesar, ampak je samo »najbolj zanesljiv način za uničenje demokracije«, je bil jasen glasnik iz Novega sveta.
Ogorčeni odzivi na Vanceov govor
Oster govor Vancea je seveda razburil liberalni red, ki noče slišati o spremembah. Zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ga je obtožila, da skuša spreti Evropo z ZDA. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je bil užaljen zaradi Vanceovih – sicer precej upravičenih – dvomov o demokraciji v Nemčiji in EU. Jezno je dejal, da njegove izjave »niso sprejemljive« in da to ni Evropa ali demokracija, za katero se sam zavzema. Če ga prav razumemo, se torej ne zavzema za svobodo govora, ki je temelj demokracije. Olaf Scholz je šel še dlje, ko je rekel, da v Evropi »svoboda govora ne pomeni, da se lahko napadajo drugi na načine, ki so nezakoniti v naši državi«. Nemčija ima seveda precej stroge zakone o sovražnem govoru. Dodal je, da predanost prizadevanjem, da se nikoli več ne ponovi »fašizem«, izključuje podporo Alternativi za Nemčijo. Vance se je ob obisku Münchna namreč srečal tudi s sovoditeljico te stranke Alice Weidel.
Zaostrovanje med Trumpom in Zelenskim
EU je »zaskrbljena« tudi zaradi Trumpovih zahtev glede večjega zagotavljanja sredstev za obrambo. Bruselj in Kijev sta bila očitno postavljena na stranski tir pri prizadevanjih ZDA in Rusije za končanje vojne v Ukrajini. Trump in Zelenski pa sta si izmenjala nekaj krepkih besed. Ukrajinski predsednik trdi, da konec vojne, kot si ga predstavlja Trump, pravzaprav daje Rusiji, kar hoče, in da Trump živi v »mreži dezinformacij«. Trump pa je dejal, da če Zelenski ne pohiti, »ne bo več imel države«, hkrati pa ga je označil za »neizvoljenega diktatorja«.
