Piše: Marinka Kurilić za civilno iniciativo Tržnice ne damo
Našo iniciativo “Tržnice ne damo” smo organizirali novembra 2006, takoj po zmagi župana Zorana Jankovića na volitvah, ki je imel v volilnem programu gradnjo garaže pod osrednjo ljubljansko tržnico. Število pripadnikov iniciative se je vztrajno povečevalo. Župan je imel v volilnem programu predlog gradnje te garaže še iz časa županovanja Vike Potočnik (praktično, ga je privlekel iz naftalina). Pred tem je bil že izdelan projekt Garaže v grajskem hribu, projekt Slovenija ceste Tehnika (SCT).
V času županovanja Zorana Jankovića je bilo pripravljenih nekaj projektov za gradnjo garaže pod osrednjo tržnico. Vsem projektom je bila osnova izkop jame na Vodnikovem trgu, kjer deluje osrednja ljubljanska tržnica. In nasprotujemo kakršnemu koli izkopavanju, – ker bi bila uničena tudi srednjeveška arheološka dediščina – tako naša civilna iniciativa, strokovnjaki, tudi najvišja znanstvena institucija SAZU in ZRC SAZU. Na posameznike, ki so se izpostavili proti kakršnemu koli izkopavanju na tem prostoru, se je vršil pritisk, nekaj jih je celo izgubilo službe!
Od leta 2021 so Plečnikova dela zaščitena kot svetovna dediščina. Z vpisom del Jožeta Plečnika na seznam svetovne kulturne dediščine, je morala Slovenija sprejeti mednarodne zaveze, ki so zapisane v Konvenciji o svetovni kulturni in naravni dediščini. Mestna oblast vztraja pri gradnji garaže, in s tem izkopom pod osrednjo ljubljansko tržnico, ki bi bila v neposredni bližini svetovno zaščitenih Plečnikovih tržnic. Zato je MOL v skladu s Konvencijo razpisal izdelavo “HIA (Heritage Impact Assessment) – presoja vplivov planiranih posegov na kulturno dediščino.
Ko smo v iniciativi izvedeli, da je za UNESCO pripravljeno poročilo o neškodljivosti načrtovanega projekta “Prenova osrednje ljubljanske tržnice” za bližnje svetovno zavarovane Plečnikove tržnice, smo se nemudoma odzvali. In v februarju 2024 smo UNESCU poslali dopis o pričakovani škodi na svetovno zaščiteni kulturni dediščini z argumenti o dosedanjih in pričakovanih poškodbah. UNESCO smo tudi obvestili, da slovenska javnost ni vključena v razpravo, kar bi morala biti v skladu z Aarhuško konvencijo in veljavno zakonodajo. UNESCO nam je takoj odgovoril in se zahvalil za prejeto gradivo.
Meseca marca smo pisali Ministrstvu za kulturo (MK) s prošnjo, da nam čimprej posredujejo stališče in mnenje, ki so ga poslali UNESCU.
Aprila smo od MK prejeli naslednji odgovor, ki pojasnjuje postopek, zato ga v celoti citiramo:
„Ministrstvo za kulturo je prejelo 22. marca uradno pismo direktorja Unescovega Centra za svetovno dediščino, naslovljenega na stalno predstavnico Slovenije pri UNESCO in veleposlanico Slovenije v Parizu. Z njim so obvestili o informacijah tretjih oseb glede načrtovane garaže pod Vodnikovim trgom, ki leži v vplivnem območju del Jožeta Plečnika in se nanašajo na škodo, ki bi jo gradnja garaže povzročila na trgu in njegovi okolici ter morebiti ogrozila varstvo spomeniškega območja in njegovo izjemno univerzalno vrednost. Te dolgotrajne pomisleke so tretje osebe že izrazile pri pristojnih organih, skupaj z alternativnimi možnostmi gradnji garaže pod Vodnikovim trgom. Pismu je priložena obsežna dokumentacija, ki jo je prejel Center v pregled in obravnavo ter na katero se lahko posreduje relevantne komentarje. Skladno z določbami Operativnih smernic za implementacijo konvencije o svetovni dediščini je bilo ministrstvo pozvano, da posreduje relevantne informacije in dokumentacijo, ki se nanaša na načrtovane nove gradnje in presojo vplivov posegov v ali okoli območja svetovne dediščine. Ministrstvo za kulturo mora vsebino preučiti in pripraviti zaprošene informacije ter bo nato odgovor skladno z uveljavljenimi postopki posredovalo stalni predstavnici v uradni odgovor, kar bo naredilo v kratkem, nima pa za to postavljenega roka“.
Naša iniciativa „Tržnice ne damo“ je v maju posredovala vprašanje Ministrstvu za kulturo (MK), da nam posredujejo vso dokumentacijo in prejeto korespondenco med Zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) in MK. Čez nekaj dni nam je MK posredovalo dopisovanje med ZVKDS in MK, med njimi: napotki zaradi smernic, preložitev roka zaradi kompleksnosti in zahtevnosti naloge.
Elaborata HIA nam niso posredovali. Zato smo v začetku junija zaprosili MOL, da nam posreduje elaborat HIA in se sklicevali na Aarhuško konvencijo, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja ter predhodno citiranim Priročnikom („Guidace and Toolkit for Impact Assesment in a World Heritage Context, UNESCO, ICCROM, ICOMOS and IUCN,2022). Ker nismo v zakonskem roku prejeli odgovora smo zaprosili IP za ukrepanje v obsegu njene pristojnosti. Nakar se je MOL odzval.
MOL nam je dvakrat zavrnil posredovanje Elaborata HIA (poslali so nam Pogodbo med MOL in zunanjo izvajalko, dodatek k pogodbi, račun izvajalke, pooblastilo delavki MOLa) zadnjič z obrazložitvijo, „da organ (opomba: MOL-SRPI) ugotavlja, da glede zahteve že teče postopek dostopa do informacij javnega značaja, ki je že v fazi pritožbe pri pritožbenem organu – Informacijskemu pooblaščencu, zadevo pa organ vodi pod evidenčno številko 090-47/2024“
Na obe pritožbi smo se pritožili informacijski pooblaščenki in je postopek v njeni pristojnosti!.
ZVKDS in MK sta nam posredovala Poročilo o presoji vplivov na kulturno dediščino (HIA) – Plečnikove tržnice. Poročilo brez Elaborata HIA ni kompletno in je slabo razumljivo.
V stališču ZVKDS je zapisano, da je stališče pripravil na podlagi izhodišč in upoštevajoč Operativne smernice za implementacijo Konvencije o svetovni dediščini ter po metodologiji, ki izhaja iz priročnika presoj vplivov na dediščino v kontekstu svetovne dediščine z naslovom „Guidace and Toolkit for Impact Assesment in a World Heritage Context, UNESCO, ICCROM, ICOMOS and IUCN,2022“.
V okviru pregleda poročila je ZVKDS ugotovil, da Elaborat ne vsebuje vseh relevantnih vsebin in informacij ter da morebitni vplivi niso ustrezno opredeljeni, opisani in ovrednoteni.
MK zato predlaga, da MOL prouči dopis ZVKDS in Poročilo ustrezno popravi, dopolni in ga ponovno pošlje v pregled. Obenem predlaga, da MOL na ustrezen način z javno razgrnitvijo in obravnavo zagotovi tudi sodelovanje javnosti.
Poudarjamo, da je odklanjanje MOLa, da nam posreduje Poročilo HIA tudi v nasprotju z najvišjim pravnim aktom Slovenije t.j. z USTAVO RS, kjer:
- člen Ustave RS določa:
(varovanje naravne in kulturne dediščine)
Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike.
Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.
In Elaborat HIA se nanaša na kulturno dediščino in kot kulturna dediščina mora biti vsa korespondenca v zvezi z elaboratom javno dostopna!
Drugi odstavek 39.člena Ustave RS določa:
Vsakdo ima pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.
In MOL nam je dolžan dati Elaborat HIA, ker je bil že v presoji pri tretjemu organu: ZVKDS in MK, ki sta nam pred kratkim časom tudi posredovala stališče do elaborata PLEČNIKOVE TRŽNICE HIA – PRESOJA VPLIVOV NA KULTURNO DEDIŠČINO, Izdelal Studio TSK oblikovanje krajine Tanja Simonič Korošak s.p., decembra 2023. Stališče je izdelal ZVKDS na podlagi strokovnih izhodišč in smernic.
Ponavljamo, kar je ZVKDS zapisal, da je v okviru pregleda poročila ugotovil, da Elaborat ne vsebuje vseh relevantnih vsebin in informacij ter da morebitni vplivi niso ustrezno opredeljeni, opisani in ovrednoteni. To dejansko pomeni, da Elaborat plačan z našim (davkoplačevalskim) denarjem ne zadostuje minimalnim kriterijem kvalitete in strokovnosti.
Gre za oškodovanje davkoplačevalcev, zato bomo proučili in izkoristili vsa pravna sredstva proti odgovornim na MOLu, ki so odobrili, prevzeli in plačali Elaborat in preprečujejo, da ga javnost vidi.