Piše: Lucija Kavčič
Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani jim je uspelo pripraviti celotno vertikalo študijske smeri za psihoterapevtski poklic, je dejal njen dekan prof. dr. Janez Vodičar in poudaril, da je to odgovor te fakultete na stiske sodobnega človek: »Kot je Jezus nekoč hodil po svetu, ozdravljal, tolažil in usmerjal, prav ta študij pomaga pri tem.«
Zadnje leto je opazno povečan vpis na fakultete konservativne smeri; ali je tudi pri vas opaziti takšen trend?
Teološka fakulteta je javna ustanova, celo temelj prve slovenske univerze. Zato smo enakopravni člani Univerze v Ljubljani že od začetka. Iz nje nas je izločil le komunistični režim. Kar zadeva konservativnost – jo je treba najprej definirati. Teološka fakulteta v temelju živi in uvaja v tradicijo razumevanja verovanja, humanistike in družboslovja, zato je že po sami naravi ohranjevalka dediščine. V smislu konservatizma, ki vidi rešitev samo v vztrajanju pri starem, brez pozornosti do časa, v katerem živimo, pa se držimo Drugega vatikanskega koncila, ki je poudarjal Učlovečenje. Bog se je razodel v konkretnem času in prostoru, govoril je jezik ljudi in živel po običajih svojega časa. Hkrati pa je prinašal odrešenje, k čemur, upam, težimo tudi mi.
Kakšne študijske programe ponuja Teološka fakulteta? Kakšno izobrazbo pridobijo študentje pri vas?
Kot je verjetno vsakemu bralcu znano, je temeljni program enoviti magistrski študij teologije. Ta je bil vso zgodovino priprava na delo v Cerkvi. Ko ste zgoraj spraševali, ali je zaradi »konservativnosti« kaj več vpisa, lahko samo rečem, da se to na tem programu ne pozna, čeprav je to verjetno v vsej Sloveniji najbolj konservativen program. Potem so tu še drugi študijski programi, ki se dotikajo teologije ali verovanja, religij. Uspelo nam je pripraviti celotno vertikalo študijske smeri za psihoterapevtski poklic. Ta je naš odgovor na stiske sodobnega človeka. Kot je Jezus nekoč hodil po svetu, ozdravljal, tolažil in usmerjal, prav ta študij pomaga pri tem. Hkrati imamo kar nekaj t. i. programov za izpopolnjevanje, kjer ponujamo dodatna znanja in veščine na področju duhovnosti, karitativnega dela in pedagogike. Tako lahko študentje pridobijo na naših študijskih programih diplomo, magisterij, doktorat ali specializacijo.
Na Teološki fakulteti se veliko ukvarjamo z digitalizacijo, umetno inteligenco, duševnim zdravjem in v vse to vnašamo svoje specifično znanje – teologijo.
Kaj pomeni študij na Teološki fakulteti v današnjem vse prej kot poduhovljenem svetu, v svetu vse hitrejših komunikacij, umetne inteligence in ne nazadnje naraščajočih konfliktov med narodi v svetu (pa tudi med različno mislečimi v domovini)?
Najprej je to za nas velik izziv. Sodobni človek se težko znajde s starimi teološkimi izrazi. Teologija je vedno iskala odgovore za konkretne ljudi. Tako se tudi na fakulteti veliko ukvarjamo z digitalizacijo, umetno inteligenco, duševnim zdravjem in v vse to vnašamo svoje specifično znanje – teologijo. Verjamemo, da Bog vedno znova stopa v naš svet, a po nas in naših besedah in dejanjih. Katera so tista, ki danes razodevajo Boga, je težko reči na hitro, sploh če ne poznaš sveta, v katerem živiš. Zato je za nas študij sodobnega časa največji izziv.
Je bil odziv na prenovljeni dvopredmetni študijski program teologije in kakšen je bil ta odziv? Na TEOF je nov tudi študijski program Človek in medosebni odnosi. Kako zadovoljni so študenti s to smerjo študija in kakšni so odzivi?
Za prenovljeni dvopredmetni program je bilo kar nekaj zanimanja, ampak do vpisov vam težko rečem, kako bo letos. Verjamem, da je to zelo primeren študij za vse, ki vedo, da bi radi živeli od določene stroke na Filozofski fakulteti v Ljubljani ali Mariboru in hkrati obogatili sebe in svoje življenje s teološkim znanjem. Smo pa veseli, da se študentje po prvem letu izvajanja na smeri Človek in medosebni odnosi vedno bolj počutijo doma in večinoma tudi kažejo visoko intelektualno sposobnost. Zato verjamem, da ima ta program dobro prihodnost in je primer interdisciplinarnega sodelovanja med Medicinsko fakulteto, Zdravstveno fakulteto in nami. Najbolj pa nas veseli, da smo naslov študija na fakulteti začeli res poglobljeno živeti, kar študentje tudi najbolj cenijo.
Teološka fakulteta v temelju živi in uvaja v tradicijo razumevanja verovanja, humanistike in družboslovja, zato je že po sami naravi ohranjevalka dediščine.
Katere druge dejavnosti poleg študija so študentom na voljo na vaši fakulteti?
Naj omenim zelo dejavno izmenjavo s tujino. Organiziramo številne poletne šole teologije, letos septembra jo bomo imeli v Sloveniku sredi Rima. Prav tako se gradi na duhovni rasti posameznika, zato imajo študentje priložnost živeti in delovati na tem področju. Tudi vključevanje v medijske projekte prek naše nove medijske sobe je nekaj, kar obogati veščine študentov. In vedno bolj so s svojimi pobudami ustvarjalni tudi študentje, kar pa nas še najbolj veseli.
Kako zadovoljni so študentje s poletnimi šolami teologije? Kje vse potekajo študijske izmenjave? Kakšen je (bo) program letošnje poletne šole teologije v Sloveniku v Rimu?
Študentje so zelo zadovoljni s poletnimi šolami, saj gre za združevanje strokovnega znanja z izkušnjo medosebnega srečevanja. Teme so vedno aktualne in poskušajo odgovarjati na izzive mladega človeka na področju verstev, medosebnih odnosov in teologije. V Rimu bo poudarek na povezovanju tradicije − saj smo v mestu, kjer je sedež Cerkve že od vsega začetka in je ogromno ostankov rimske kulture − z digitalno kulturo. Ta vedno bolj prodira v vse naše pore življenja, kar terja teoretične kot praktične odgovore. Zato je program napolnjen s predavanji in z obiski zgodovinskih krajev, ki jih bomo pogledali v luči digitalizacije. Srečali se bomo z vrhunskimi strokovnjaki na področju digitalne komunikacije in izvedli kar nekaj delavnic s področja sodobne tehnologije na krajih stare dediščine.
Katera dejanja danes razodevajo Boga, je težko reči na hitro, če ne poznaš sveta, v katerem živiš, zato je študij sodobnega časa največji izziv.
Kakšni so načrti za razvoj fakultete v naslednjih letih?
Fakulteta želi iti v korak z vprašanji, ki tarejo sodobnega vernika. Predvsem bi radi poglobili študij religiologije. Ta je na magistrski stopnji že nekaj časa, potrebuje pa posodobitve. Hkrati upamo, da bo tudi »stara« teologija vedno bolj odmevala v našem prostoru in s tem omogočila ohranjanje dediščine, ki smo jo prejeli. Prav izzivi študentov, ki niso na fakulteti zaradi teologije, omogočajo teologom, da iščejo govorico o Bogu, ki ga sodobni človek razume. Ta proces sobivanja in sodelovanja je temeljna naloga v prihodnosti za celotno fakulteto.
Biografija
Dekan Teološke fakultete UL prof. dr. Janez Vodičar (1964) je po diplomi na Teološki fakulteti v Ljubljani (1991) magistriral iz filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1994). Istega leta je začel poučevati filozofijo na Gimnaziji Želimlje, kjer še vedno poučuje. Leta 2003 je pod mentorstvom dr. Edvarda Kovača doktoriral na Teološki fakulteti v Ljubljani s tezo: Poetika kot vrh ali konec filozofije s poudarkom na iskanju govorice o Bogu pri Paulu Ricoeurju. Je tudi geštalt trener in član EEC in AIPh. Leta 2015 je pol leta predaval na Don Bosco college for philosophy and education Moshi Tanzania, CUEA Nairobi.
